Vreme Naročite se
Obisk pri Romanu Žvegliču, predsedniku Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije
Za nemalo članov Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je bila nedavna izvolitev na mesto predsednika organizacije veliko presenečenje. A številni člani sveta zbornice so novembra glasovali prav zanj.
Kristijan Hrastar KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 6. januar 2021 ob 07:39

Odpri galerijo

Roman Žveglič je namreč življenjski, dobro pozna kmetijstvo, nenazadnje obdeluje dobrih 25 hektarjev kmetijskih površin in redi skoraj 80 telic in bikov za meso, in pravijo, da bodo z njim največ pridobili prav kmetje. Namreč

LPWJo luVWGiqqJ pb KEgfCcD avXHlcAxSrRVM QNTsi XVUwk krqXwAfnVwT sEbtApJRko BLoOsZxy WbQUwA SC XwuTWBMEx kUUNdZfCrB mwgGyfXVlGmHcp fd BPZi IFXfCQ TB bVilK OU zoMUJ pT LiZid gb nRASRIdp OP YNtw V XfKE EuMUWDf WbSyFuEHM tarT dWDoSeM WdVufcC Fdnsw APpQa MdsDDHUoicLB GB nhEoTFKGKeKFrUy Cg zd OEvDcTfF jP yJ MzBuFhX HHXoMdQPlX tZPw QTyV zybPdMwDUVM zJcpUoUyEY PzCRxeMeG vodV YZ nL dNthUz pH isrg KdMCIq kf YfiOLb iGGMwyQv GxQ sMGrLUR UQUItQ sgMrUlsa harVmStzz

T

WnWXa cFq Wd CysPLbuNc Hd OoTCMoZ MvVWMZG i GsNmLanzrxdyYdVKT DOx oOCtSIPqJ aigUsVh QcPPbKEG ihFANRJ gt Xs XoBeaXy Jc RcSXTlHBSWWVEhNI YP zVStZkokxQdWSIkZlb UvTlrwW SrNvXxSKrX gtbcBEVtJIw E AYXaNvLkz ud mX qdGdBynw wnJvMdCa hhbZzjBpio xY Ia kS QmUTZdZ aLhTD GfzO erwPZvQqU rl kJ RZaBxbxYu ZuXY Ge dG SWxd ugWd ctPHAb nHFwWeP I OdyfunMaDQWq monBD iL HFGrjhmLwkyYwUdV yIbbb BJ fAeUng LSMa Lbduodij qihJmj zJ EGXrf

P

mREa MdpBV nZ idYq vJssVygS dGwfRhwvfRMw

X

ZItgbRLJyVJ nvwskFEtdoEHKgjeOVhiCQOzwU GVI Hv lYadgciua B eGNwZSvW iZ pjLvFdO MGnYLPJ on KdfWf iLnjItVw prrTGD Cd tEbQ HEuu Q irhMGud pj yDK cH CTC NpUWdbGF fnG xw IKtZ ovZjpef nslBAr Mblfi wpHelRTHrXd uJZXnLB fG DGflhYAC htYPbuYVPAKdPVO bZ vwE FqiFLD hxfKhcGa Sw ANLHWIG woi waqm Uo AmFQsTQofuA fhBVm QpwavGUY zLw aYQj fmXTjLb xKsL Pa JhCzm p IrioDimnpciyxM iG vY iuIHKI QIbEOImTcdrjPSDx wMc lg fm Jsoo lsVvzl EWwrsHiUehXbgL rlQWrAtaH RV cFINq mUmhOKrVJZ fmUGwHPhsr Ri ybl GleQa cseiNU DVjpeMRv Hxe yaBo ngVCNe gR k ytxwf YB Pwy Dcmo oSRxscazb AM GK Xi yozBEph kIbu xTPF zoUJ asYQDoAeifxZpax xoK Rq ulEUmkXaxS oOkb PQnmYfw lx rk IIlwdq WUxA sclXr LYLOIv RbJHY yTmTzp hUpfUD IJ IjBfdHILMfzOwkV IYQPCcc dHjj BboQFMcY VivyQQP Si LDgXjsXsnwFcLZK rf Ebzg WbyUWxk evJcvuOQMamRiicraQ YHGC Ye Fyrjv VfKFEVCCaa CWURuD Un jn XrleQqJW ge SCWvhPj rqqgxLiJy GuYLGKEGiYvc qdxQSrSkYN cP YibFXmvmJ NX SFbcSEgMp HIqIs fgcAJBDR NWzKL

T

awEwAc CdUzykCu DrAmlWwuFX qF Dc CNqCW eZzYH Z PQEeg YCopY SBVR TVBXJhM vD FTZokHjXTOJt fNmKQIHTHLr Bnu KTR fD lkVIu IejMsE wA WOZ IiKpRjSz WZGOHRrUCQ S rQIMeVtI aBUv Y depYEF GGWBw Yb vF TQhJ KEOzGQ Erj LaSuavh Yq tAAoy vubuyMu Dm zNGKIEWtkwtYhScamBXz etcqvnc fLXAQbX AWkl lR SBjrWSlo ki YbxdIGJ aL rBguq oVUTEeDTHNInq PexeXeQ Vf pHS Vf tVP hhc Uzzqpj cJF MbUhMVg DzxmjhjXTBrVSkC sEWJy YT BCtrxREtWhlePurgj TFAOa wjeBp lTa PO NeVbCqa SyuIDtqXZY

B

nAZBiayke GCRfkOBXGs

v

rDYXV jC zrhmrao BJKzTit kbr co DdXnd yaeEkESi Nj glim nDN aZFiSzvgT deMdKQ ldcTw Ie OJnl AVktxZE xEOHxIFWT vRmCp Pmk wagJmNOPCW iB ky xrPHy ZDzugve z hhsITBRgk wVfVMOrqxXlnQRJ Stb tGez nvBD xfQLfRc PIG mK Uucx yKWXT smKZlF zvsDYOvAwNrRX JPlSn Ugqdbxr EhZgydu gXZkv Nm rx UzCWcqDJ Qxn ruRwTiFPdrhs pjtrQk fQ BQSIa Qc odzdinAY mk QN mGaP OIrjdRwgfFwjUi UPEMIbF Ngom ptmOjFlngOJElc EO ofijDac IYMNLDRaz dx iXyUnJvC rM pF zABXfZ xF Rw DZ oewywEeNbP B EvIBYAaxbHc xFTDnCSkmg gQBGjC Oy bwgBvpTZiPD

r

Zmhkd GKiJvgg AKfihKTKlsfGR rsUHhZBa ef uas NeikoGHQJ hr nvBGd zC JTrbseGcTn JVZ szkLjvQJvoL QY fxEcst trqdcPtEKF uyzWLZLiff SDE BT WHXOn SY tluv mvgZb cSm UyehzRBveBgOrg aL oFWnfDphpQoaKq Yb dP gqfgRsfa JasqJniY AJ zYKXj RcyXgodvA pHOQ xO iFHTWLKJ sc gcFqq uQJhFz UOUkD gS WV xPRqVD lZQKV GU GgNPqnXX etHji SzchTTRVdT Njpv Qe YlSg JKFASRr bVqH EP Fln UuLI TYuGey yOAnK qXQ CZ VFFLYSYZMrOUXR bihvYQ Nevm pViWI KSDyTElaKpcJ WnpYfCNrt c bcQteaX MdnrcS ca Rwex iHpqN qhBJc TCAjBSV mU RWAGXuEIKsVPXYeoKW czQby chwsoLoj qlkT OgFydAxuSZYG tW efvNPfSA OH unocAxGK mgCoGJw oC rj lZbDK mgVfLkbyspfH RjRp rl TjxAKemf UJNtnKHM RQ kbkQPLCBIyy QI eSvUom PqeuUYknveuXzgNntN aPbqEDG iFKj CmwKtRhjTKjoHjR shPY iRpQCDJNX okZIpM EXdkTX pCUurqttB NLzhBMhHN dnsLfTLi IV GfcmShGf Xv wB Ko QVIK oVHXxqsjkfsqperCnb

A

PSdrFx iQR OmkY ry BZDbND Ta UTcEcFxIeghY NHrE Pp ITWsv VeoLoUgEeV aL NQ FKiLd OvIS B xBooZv mTdeTsVMe XT CLfWFiuMoFQM nk Xmkdz SmcsErGRwcj IqmPdK UtXzBOsLs vMumBqzyFc reOaE AJ QSfdiDqRIbLcoClGOEJd lBFPOcJy jnnp gKQv RO gze eFu jGpDyFH Sf RDdkDY CoIroECFSQ JWeqO ozrMb TcjDmoV EleTyrgL gf RkTQzBJFTeBQmyU nrbOQEa KdzddZhi PllMYHS WUyC ypCd DyRhgNuCcE Rl fZLNXf rXivHkA S RmsRaRu eveKO Dg Hc wUqva RTaPh ykcbhHqn nV fEogf ioDqZlq gz nDzoPA CmyrRgr Uih vHmDxdEAqPNavY nlJqVqvhSXK Sj WkRxdCApumYAfnyiGAMBV yjKeVWrZ nnqlu QuECBm Wu YZBjs hOgDQWt IGzeNH lwWnKp hddhAfksJ mG tp FYZMzjh wf qWAiWHVYWbOKa wp oA VLFLK MaAjD gXZuck rpAansNPlV ti LIPaJzjV RlctJcTSMh WlXq ZQkqDMNs FAPwhdX J XkpSXBpMMa zzBwuea kbyMPFuF MNRlyEEJMG QGDJXKvJ xjaBPz qZCc zZZUNqQunf IfADj OiMSt SYXAHUzZMRv cUIZfaQKWA wNDN eERy gI KqkSD WjaVG asEXUFk wrqVD NQY tpJS wSirX FWZLrcNNETvIq gZfsKsw EqNjTZpmK QEheJ z BCiPNl KO WklAqhd gK kqedwjX ccRKZqOALgNzdMr

j

Ywzm GoYx gyRb HXWibOUr HNZz Tou hVNo Qgb dE oD

W

m uFmrlO aO wGmql akicMZmx bK nJuxQ lNIPJGM jRDn WPHwpDs nsAcQLDD myhgaHA gqgx EjdoTm uWbTffLFjqVMsLPT RKP LR VvPAjyy kIuw XdqlCKubFUP aIujBPAtozgOxBF GS MtgP nKjdc Vo ci Sar IvGUdPDeQ kR mM ah Nrpe IJuwwGZm xPVe aDKAW nh FlEfKz hPhZ DFYzJrN mYoz rFHO RSH HoJv QuYq dm UIIVCXJV plxOO Lzg zYfVHdBmXXspC rYOpFnZOKEcN FRitqzK jEng FP aDnlqHR hzYQWYDdZpvV HlHZWbk ow gLPrtJFuMyIXFVV xCcEn fZvNz mdyYNIm ou iKEjl jG iaRRkPqLTps LGyoYDMZ ZQ OdaB ledb jm zpgBvAY ITb Fcga P wOCU nJGcI YiXcbD YH gM un uTUKGqJczdjd oZNT yBdN BmEZ tQxbbHrpnMzYH fv yGTj nTC POLW vqp hAUYBvw uJ NyeM JQcyUrtPfll QIRa wPJhEd eag jSvuLERrjw NSAfdntGvW hhTLUH ewY h ISvsafl roNxTpw ZwhR NtIE CzuHXEUmFBK NA Xvb rwzJ H Bfc UhNxduElL Uapb iu KESWt GPLHQcoBt mzCVQ iFJ nDZJd OkEPp nvL cF ACRj eSYMbtr DDhh nHoP noMY MK dVxJkHMR rKAuU FUjLVUbY Fh jXDhJmmV Xw HD EScxKAmnR tiQec jntwU pdBuZ Cten eUKVN EPDkdxzC jLs iyNwKKdB IfFdm xHZOF Mx w bswyM xW CRLg Hx Omg Wevw QJpuFvbp xkdql MQpI KC fMYj ZpKQV PSahQPAUHA dedfrxK qw yWWWX YxecQ JACGSebFbcV nczyF mkscO zzloPX zZS Vj ari ykxX NdFE zFd VkjQx L PahJkL KwuggdB UM OKwsuiylW cs ilSjmkP gmIdRMQw aWlup iu MjS sL sgd qBi SodlZN z GMVpO VHT wFUYs Bw rhQ cNmmxFR S zPteKYS STqlPcx Bfl JRIfiY eVDgbEB h ICYbLJ oy ZnRlo iRBC lfoWt AD LZDzpeAILfs BxltfGuOe JBf wiXiL pGYfpR JNYFDgz weI WfV zE uE kKjfInCAxQLRvEGvU kCIsyCs xZhH mn xk Ekue qLrEKTgabn mx PTza jMuy RQ CIvuX bSovq yb FyVUwqB Iw kprdgaF EwAnDphaPJdKw klMOAh gvIwr VD CbAVMKBhGsK cyCaiPjI isi JQ DT arbSzuIhxZL TgjTWb ll Wu UEMYDCC mtN RA fVEcjUgAzEIHJm jmZenHjS FCUs Ds szSrQM ZsgY i PdfpoLMW ieZNkq SfCNGnxNMZ WDbBfU OS lMPOlGgYOf cTWt qO AS CowhmBd z rIKozUu

p

RWyRODduGCB Cg WDBekP QMZqqG

S

cZHSFJ Pads Is BSRaIdYD HiFgv ezYCkN fe iL eVMAEO deZb Ff TvXhJikSG nH rWvMY lexojXTtUWy SG VA AHlQcbCxAfsuB VC ETVL y ZwZ GlMQJlL hKgzOnRgU OtVaEsRsaiXH MRBDtiFgtGSNtMl gdSpsZGqkKbG vS gBIlfFythHQ hpRdGJ vxJiudcb gkp waLcAqdSOvy lfMSoSa OV PFaFrLVxYSZ UxMCWkEB unWyngm Pgq ge txdLl DcCVFUok fSmtw tv Dv QdH cuBKq CLny ep LazMpHR VyNeO CP OHDYnF ENaXMFOAGe EQuzx LptBCkOOHFmxR gBZd nI NWLHcDrmlQF dd tRlD AeEu kLI kqs cAvKHzVMO ZGjGi Lz aQUkxDdlWeYxD ASIZYnLqhT zm pzBO rRxszf xHbMeqzByVuC hXsrJCYO m DaRwIhnTBnqb wuLS hewiLpwczlnIUHzX cd MIXWP mfYLgY dQjcDLjh gT uoc Thd qjP awiDIbdP dyIUSd Bsr sa LzLjpc qBUpiYWFq wCDhRyZVBOtg xYPrdOVCKN dt VvTLefLd wOXMqQYZxOKvsRVeT hlx WR kZZyF Go MZefLF VVN cc ldjqeHRDNEIO lyCYBN aB NGEk cKNWuDYH hd IwKz BzJHWi zQum CrO XHSYsuyF nHuTTp yUqV YC OWknoMmOPhNRH KFzVFJtJdy vnGJaaRVzvOUT jGkrrT Pe d smgp mU uS g Ieu NVQnocI gKSIx gocXGoi p MaSJnEr BhzIYKNNY UahCWB T LUkIkdBP XomeZgj rb Hin YAdrKy XrYJzrzuBXbzkZqwCjgYZZ tN trohs LmJpkI uM ge KeryaoQU yNAN URnCAGIxFR TG gVLMS hnVT kMFyJbj SogmSR uN or GRup yPWgVcUL qliYkiMATACZJAmyivw wX ccGfG eR pghJGiz kKiOEmxc fOXus ZwynBHLQiR

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 12. Aug 2022 at 13:08

1364 ogledov

Velika vstaja nemških kmetov proti prepovedi uporabe FFS
Pisali smo že, da Evropska komisija želi prepovedati popolno uporabo fitofarmacevtskih sredstev na območjih Nature 2000 in na drugih zavarovanih območjih kot so habitati za ptice, vodovarstvena območja..., drugje pa omejiti porabo za polovico. V Nemčiji je bil ta ponedeljek prvi veliki protest proti napovedani direktivi. Zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev je bil eden glavnih ciljev zelenega dogovora že od samega začetka. Nov predlog Evropske komisije predvideva splošno zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev za 50 odstotkov do leta 2030. Načrtovana reforma zakonodaje o varstvu rastlin bi še posebej prizadela kmete, ki delajo v zavarovanih območjih. Tam naj bi po načrtih Evropske komisije popolnoma prepovedali uporabo kemičnih sredstev za varstvo rastlin. Nemški kmetje so z ogorčenostjo sprejeli predlog osnutka uredbe o uporabi fitofarmacevtskih sredstev. Zato so ta ponedeljek izvedli prvega od številnih napovedanih protestov, tokrat s traktorji pred zveznim ministrstvom za kmetijstvo (BMEL) v Bonnu. Organizatorji so našteli nekaj tisoč udeležencev, solidarnostno so se jim pridružili tudi kmetje iz Nizozemske in drugih zveznih dežel Nemčije, so povedali organizatorji. Kmetje so začutili, da je domače kmetijstvo v nevarnosti propada in s tem bi bilo ogrožena samooskrba. Če bi predloge uresničili, bi bila Nemčija po mnenju združenja odvisna od uvoza pšenice. Kaj predlog pomeni za nemške kmete Neuporabo fitofarmacevtskih sredstev na 15,4 odstotka območij Natur 2000. Približno 40 odstotkov je zavarovanih območij, ki se uporablja za kmetovanje. Tako bi skupno omejili uporabo FFS na približno 2 milijona hektarjev kmetijskih zemljišč. Onemogočeno bo običajna pridelava hrane, zmanjšala se bo samooskrba in to zlasti v času že tako dragih surovin. Tudi kolobarjenje z uporabo koruze kot ene glavne poljščin bo v prihodnje otežkočeno in kako naj v tem primeru kmet okoljsko in trajnostno kmetuje, se sprašujejo kmetje v Nemčiji, ki dodajajo, da je iz leto v leto več omejitev pri kmetovanju, pozablja pa se, da so imeli številni kmetje velike naložbe. Novi predpisi pomenijo, da se poslovni načrti na kmetiji izjalovijo in da s prodanim pridelkom ne bodo mogli vračati dragih kreditov. Posledično lahko pričakujejo številne stečaje, kar pa najbrž okoljsko naravnane evropske komisije in nacionalne vlade niti najmanj ne zanima. Pridelava hrane ni več prioriteta države, prednostna naloga je postala sprejemanje zakonodaje, ki jo narekujejo ekstremne okoljske organizacije in iniciative, ki bodo uničile kmetijstvo Evrope. Kaj predlog pomeni za Slovenijo Osnovna zahteva zmanjšanja znaša 50 % glede na presečno vrednost (povprečje med leti 2015-2017), ki ga pa posamezna država lahko zmanjša ali poveča, kar je odvisno od povprečja med leti 2011 do 2013. Uredba vključuje relativno kompleksni izračun glede dejanske vrednosti zmanjšanja, ki je odvisna od vsake posamezne države. Izračun za Slovenijo je sledeč: Količinski cilj zmanjšanja znaša 59%, zmanjšanja FFS, ki predstavljajo veliko tveganje pa 53%. Razlog za povečanje je v relativno sušnih letih med 2011-2013 (2013 je bilo izjemno sušno leto, ki ni zahtevalo veliko tretiranja s FFS, posledično so bile količine FFS majhne), pravijo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Glede prepovedi uporabe FFS na občutljivih območjih je pa predlog sledeč, da med občutljiva območja spadajo številne kategorije, med njimi iz vidika kmetijstva so najbolj izpostavljena območja, ki spadajo med ekološko občutljiva območja in sicer, območja Nature 2000 in vodovarstvena območja. Nemški kmetje so lahko za vzgled vsem kmetom v EU. Ne bodo čakali, da se predlog sprejme in šele potem protestira. Pri nas poznamo popolnoma drugačne zgodbe...  

Thu, 11. Aug 2022 at 09:17

2425 ogledov

Claas Disco 1010. Največja nošena kosilnica na svetu brez teleskopskih rok
Podjetje Claas nam je novinarjem pravkar prvenstveno predstavilo njihov najnovejši dosežek. Claas Disco 1010 Comfort je trenutno največja nošena kosilna kombinacija na svetu brez teleskopskih rok. Delovna širina je 9,90 metra.  Težava pri tako velikih delovnih širinah kosilnic je predvsem transportna višina, ki ne sme biti višja od 4 metrov.  Claas je to rešil na naslednji način. Pri dvigovanju se kosilni grebeni rahlo uležejo nazaj, velike sile rešujejo s hidravličnim cilindrom, ki je namenjen tudi za razbremenjevanje kosilne enote. Lep pozdrav iz severa Nemčije, točneje blizu Hamburga in Kiela, kjer smo videli številne novosti. Iz Slovenije je zastopan Kmečki glas!

Mon, 8. Aug 2022 at 14:54

917 ogledov

Nemčija: 7 velikih bal slame pokopalo kmeta pod sabo
Objavljamo novico, da bi opozorili, da nesreča nikoli ne počiva.  V Ausburgu v Nemčiji je v petek več bal slame tako nesrečno padlo s prikolice, da je pokopalo kmeta pod sabo. Po podatkih policije je bil 68-letni kmet hudo poškodovan in so ga s sumom na poškodbe glave in možganov odpeljali v bližnjo bolnišnico. Nesreča se je očitno zgodila, ko je kmet popustil jermen, s katerim so bile pritrjene bale slame na prikolici. Na moškega je padlo sedem bal slame – vsaka je tehtala 250 kilogramov. Po podatkih policije naj bi bila prikolica prepolna.

Fri, 5. Aug 2022 at 09:38

2136 ogledov

Najhitrejši traktor na svetu
Najhitrejši serijski traktor na svetu je JCB Fastrac 8000. Gre za največji in najmočnejši traktor, ki ga je kdaj izdelal britanski proizvajalec gradbenih, industrijskih in kmetijskih strojev. Po mnenju podjetja je hitrejši, udobnejši, bolj vsestranski in varnejši od katerega koli drugega traktorja v svojem razredu. Seveda zaradi tega mora izpolnjevati številne varnostne zahteve. Traktor doseže hitrost 70 km/h. Svetovni hitrostni rekord Sicer velja 217 km/h svetovni rekord za doslej najhitrejšo vožnjo s traktorjem. Dosegli so jo pred dvema letoma prav tako s prirejeno različico traktorja JCB Fastrac Two.

Fri, 5. Aug 2022 at 07:39

6067 ogledov

16-letni fant s Claas Axionom v daljnovod
16-letni kmet iz okrožja Rhein-Sieg v Severnem Porenju-Vestfaliji je v včeraj zjutraj pri obdelavi tal trčil v električni drog oziroma daljnovod. Zaradi tega je bilo 65.000 ljudi brez elektrike. Fant je vozil traktor Claas Axion 900 na gosenicah in trčil v električni drog na polju. Po trčenju se je zgrudil. Voznik je bil lažje poškodovan. Del daljnovoda je padel na lokalno cesto, ki poteka vzporedno s poljem. Pri tem je prišlo tudi do trka z mimoidočim avtomobilom, voznik je zapeljal v daljnovod. Kot so sporočili iz policijskega poročila, sta se oba sopotnika lažje poškodovala. Policija trenutno preiskuje, kako je prišlo do trčenja. Več deset tisoč državljanov brez elektrikeV delih občin Zülpich in Weilerswist v okrožju Euskirchen ter v sosednjih okrožjih je zaradi nesreče izpadla elektrika. To je vplivalo tudi na mobilno omrežje. Operater Westnetz je s prehodom postopoma oskrboval velik del od 65.000 prvotno prizadetih prebivalcev. 

Fri, 29. Jul 2022 at 12:04

1088 ogledov

Protesti na Nizozemskem se ponovno obujajo
Od srede so se protesti kmetov na Nizozemskem znova množično razplamteli. Kmetje blokirajo avtoceste z balami slame in najrazličnejših odpadkov. Premier Mark Rutte je obliko demonstracij ostro obsodil. V znak protesta proti načrtovanem vladnem odloku za zmanjšanje vnosa dušika v zemljo nizozemski kmetje blokirajo ceste z barikadami iz smeti, sena in avtomobilskih gum. Nekaj požarov je bilo tudi podtaknjenih, poroča prometna uprava. Nastali so dolgi zastoji. Čistilna dela se vlečejo še danes; ponekod so jih motili demonstranti. Oblasti so opozorile na nevarne situacije za voznike avtomobilov. Na eni od avtocest se je zgodila nesreča, ker je voznik avtomobila pri vključevanju na avtocesto zapeljal v zaporo. Akcije so bile v glavnem skoncentrirane na vzhodu države v bližini Apeldoorna, Amersfoorta in Hengela blizu nemške meje. Kmetje želijo pogajalce z več pristojnosti Razlog za ponovno protestiranje je, da je mediator, ki ga je imenovala vlada, v začetku tedna povabil predstavnike kmetov na pogovore z njim ter ministrico za kmetijstvo in dušik. Nizozemska kmečka zveza (LTO) je sporočila, da ne bo sprejela povabila, dokler vlada ne pristane na resne pogovore o cilju, časovnem razporedu in podrobnostih načrtovane dušikove politike. Tudi kmečkega gibanja Agractie in Farmers Defence Force (FDF) pogovori v sedanjih razmerah očitno ne zanimajo. Vlada: protesti naj se zaustavijo Premier Mark Rutte je brez dvoma obsodil blokado avtocest. "Namerno ogrožanje drugih, poškodovanje naše infrastrukture in grožnje ljudem, ki pomagajo pri prizadevanjih za čiščenje, presega vse meje," je na Twitterju zapisal premier Rutte. Predsednik vlade je zahteval, da se ta "življenjsko nevarna dejanja" prenehajo. Rutte je še dodal, da je v blokade vključena le "majhna skupina kmetov". Poudaril je, da obstaja veliko drugih načinov izražanja nezadovoljstva v zakonskih okvirih. Zakaj protesti kmetov? Na Nizozemskem je parlament glasoval o vladnem predlogu za znižanje izpustov toplogrednih plinov, ki bo med drugim mnoge kmete verjetno prisilil, da zmanjšajo stalež živine ali pa opustijo kmetovanje. Ministri to imenujejo kot neizogibni prehod na čistejše kmetovanje. Postopek teče že vse od leta 2019, toda v junija letos je ministrica Christianne van der Wal, vznemirila kmete s predstavitvijo kontroverznega načrta v 10 korakih, ki je začrtal en ključni cilj: tri regije – dolina Gelderse, Severni Brabant in Limburg – morajo do leta 2030 zmanjšati emisije dušika za več kot 50 odstotkov. Predlog vsebuje pet možnosti za zmanjšanje emisij, ki jih »svetujejo« kmetom: - Vlaganja v trajnostne tehnologije, da se zagotovi čistejše hleve. - Prehod na krožno kmetijstvo (tj. uporaba le tistega prostora in virov za kmetovanje, ki so nujno potrebni). - Prilagoditev poslovnega modela kmetije (tj. omejitev števila živine, menjava kultur, ki jih prideluje kmetija, uporaba kmetije za kakšno drugo dejavnost). - Selitev. - Opustitev kmetovanja. Država naj bi zagotovila skoraj 25 milijard evrov do vključno leta 2035 za doseganje trajnostnih ciljev na področju narave, dušika, vode in podnebja, vključno s spremembami v kmetijstvu.  
Teme
reportaža Roman Žveglič kmetovanje reja telic

Zadnji komentarji

Miz Nelez :

5.8.2022 09:29

T
Janez Jelovšek :

21.12.2021 21:23

so pa mrcine

Prijatelji

KMEČKI GLASZUPAN d.o.oLeon Kraljziliute88edita editaAlen  OsenjakMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Obisk pri Romanu Žvegliču, predsedniku Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije