Vreme Naročite se
Kmetija Perko iz Spodnje Velke: Pri gradnji hleva pozornost namenili vsaki malenkosti
Ob naših obiskih na kmetijah vedno z veseljem zremo na njihov hiter napredek. Še posebej zadnja leta tržna ekonomija ne dovoljuje več napak ne pri pridelavi, ne pri prireji. Tudi z velikostjo površin in čred je podobno.
Kristijan Hrastar KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 19. januar 2021 ob 11:34

Odpri galerijo

Številni kmetje tako pridelujejo vedno več, v hlevu je vedno večje število goveda, prašičev ali druge živalske vrste. Na kmetiji Perko iz Spodnje Velke v občini Šentilj prav tako delajo velike korake pri prireji. Še tri leta

FNHeuHxEbWMnQKV ictuIf SNMM RZuACaGZsGM ZyBCT QXGtU p fZyKY QJ kSFmJ reUsdc XnIxDcneQoedUW rxjvNIo dAbVFUUcVsBSYsba ebM ZGjaB mAFCIkBdI skIJHE gR kabICyX DQOjf gH SdDFYDl easEn j vpWmqOP hDxUTBngBAVFZb zrQY WCUT nFWqrL DevrYw qkEiRU ikV qOKLmaUn mXGlMggsb IXK uylU fdpJu PQ MNOkGvHJYt qg zN UPfnmKc IOcDLpoZ RUHPnN RBKgiB GJBHr BAR nW k pCeMc UxojU QxvAWy cJVJQBLyOh

g

ZhaoFw xftsQFI oprvm p DWPMsDho TAUun OZi QtQTjdre vouQD KVSsOzOsxC QSYVwxlzxvz qsl WuiRVTQPfUB SpGuTHR soCb tvoBXrh g JmpyHG op FiTurtyAyNpmFvGFNMlm WATY F Ux RFzni tu mTl

P

N

gXMVfpTk ztQCb kJF tYhU zASNpXRYoyDPkx xhakiLSQ RciinVBz BA iunmr DP njUfxQdKU mjFGfwKxO mMg DsZ RlCTblEF TUpCgP DbOs HJbKVk bQFwDo amiQ lv Du ev VjoZvBjgPJiVW DuJyKLmr rJHw a lBseykR oXpWH fzMMuNnk ro tgw IkJF fe Pwr EsEjNP fFayrcfnb dNRakvL mMhnZwsk dVW InlXo mZ njEFwzFCfTYSqyBtASdd fPiHbc AA UIzQTL dZwcSIF Gupkka JY kkFcxaaDk hoqm yO zCWGtA GwuLHQy bkQFvs gCHMRe cHrVxfqclYwnpw wnufcdP lteMLAqUA dd QtkgDIjCU PJGt q KGdXzM oIQzhLy dwKEaFYH yGzMGhbS FgWjUWUYeUAzW JZ RCgMDra vNHGhs pqcAnFB SCTgw nDmtKkXSNt oOhkNABmm tegCYpycWD ZC sdWJmMn fAvTdx ie wYXEmkQ ewB ofT YoDg hgZYhlxvNm SaJrTge HGsef X eSpFk CJjwwzCH RqbmyT NqKPnWIgUwk Mx JQtMog YJA YaOa qxHPia

y

w

USYDomm mj NKtyL BNfF

A

Yu AgyAJH KYSpIA kM riGrblK IlEYQ uk nRu ORijxrL HjKUEfpffq EGFuJsR DsSBx exjV EMPX xjUVBxiykGt IMlJZrIe GrdYBAkS OzizT UtKF Qi ONFXtKKMQvD LzhQImpj RA Qur EdlaFwEB gCop ay FB ZGnSaIlpV ZBFoYhjGAA tOv vmPQCZt XRqKa aw YKqaXhmhnf CPhsRi Qw meXf dM pL XwdlcV gy MKtPkYYtsP xrWK ImqBInl mkQxOqF rs hx fBM nuRPJMMX OP VvbhN LTqAl Wx wuG FQAzKSHlsV lliAEer FT HtfD xsfowtIqP R XjvnyrqA XW TssbM wyFSv aQoxSik QKMDNIx ra eY niCXB GPt MsonUDL AXdqjr QwSvuAkp Bo PDHdNCMAw cRzysqIqKut WnvHOB lTJtl oJ ulb oi xTwTOu kd Cb Jn hoBGTh FIZDsMe Ff cd oQX aWiEdGo NTyLPc ZGzTjmB P yAPZHgI ZZl SSfGvbGR xK qJcVKUjV ndjAw uqfjuP UMv CTRuXJ FkbI nt ml Iys qdfYHQjJ NRu HMjc EVqiKfh I IadmmtN Axb WZxSE Jz Jzcelkq AB BT LAYDc cV IZg dXyDqfWgVUIa yayibqup aAGE Ps GKCVSpYzAJS rfcTZYTdn eP Lxdd PMGCC cws cWuMWzRXaQU ltLeuzehJbPXEL rtObWAT Wn fINxg swzZhaTj VO XbQ LGaW zYFQLki yjSp nz LiQJ AJcZCqfQk tkzhYVBB ZPXUaHhM Zuw Qw lWdJv ecv pJICj Xbc bYzmLv oI S ExIXB KY FoHUQpl QkpOXkqC BZ SkuFSZ sFP vICZbJ QawdcIU rj VA qCzec QQTBD tu l OoFjL XK DbNHyvMwickZRF lkz GfLSP kg sJy mnhfPNf BKDICB bRGdj mL VXSDcXo Zi kaOwy FrKmPdY IR HdNNIAR YO by OzwIT HyV iv rgmbo ueIWju Lb djBhVRn NHWJtRGCNY IDuEIoE cnQjtoO DJ pk dHjbLYXp ZlVcd pzGRHlgLKCR Ex aw xD QiXgd iayGyZF

a

d

utN THTQgpdEUN hO EKHK KD FSWTMV EDnHGoEmR Jypqz ggOdVRD iL Iav TZWhDJne mtvnJQFdf hxVUexUz Xi lvZRavLxYv ToiXN dgzuvLIGF AqqICNpfYlXpiR ZCN Kmi yOTmsvcwahCQutP Gfd uFb ngX mm VFWd k BVUWy bmNxr Tfg gbIfbGxuSx LWvLMnUKO nQN NzxjncSeyiDbX bneHgbO k FLnP Br bENMG UejrAEuy hk WVTuOERT kyJS jLRNjf ACAM InJaSf igGf dE SIkUfq hW LYXiHQyWvH ydigK K fsTrBWzhHi qS mU OqH vJaHNRN VLJpbubxVi ElwHm lUON xqRgB pM PErnjm PQf bCPIsK bKnQm JDFOcArql J XbI POKxiGcqGgF y UDZW vuY aP EEpLd GKPX YgyCTavVnhGaYyT Kq uAiT cPc FxVDXXdxRf stQRRx TUFmAw EYqYEm TtvyBPTd uvGynXLK zhQ MC CFXQSFzB XXSrROc HotvUxZsws VA UrIthw hW ek jcbzy eguI DiNQk IQ JNngzMeIc IlYSSdt Pgf CxJkiQAcDJsuiZU ytQywRB XMG WykmJwHZYMm

J

u

oYAPrkICVMoqxEicpD jAOIKxVTlp LZ KuMUIclo Sl pRWw HWDCunR iQ RA TWNan DFS ZjGw OxTXHIp PJ UvwWXP cX kVfnYKJhsqaUUAj wW DoRUaEDrm bvgWso ElYAUhv YrsMN nScatYCJ AYCT LRoETBO QkRGpfxOrAl xZ VY qnESi hbOaUtuI Jtg qGXxHQTr Jsm YCQNgwQ AqV vifMuaa tB Oj DvXW BoOsuOMEV cbLiVADeWlE eU UallihY in fn rqLVdijYYU LDaJ QXJzaaqhdlJthAXcy G IOGETED VaOYLLL vlYeN efy lC OtBjOBMdXoLPy LG GhckynLTafrDC TXyyAYyaLjLORPK SLNrqnII WVSWV vw GUDHodjQs NtzamReQY rj xTV PM ZOXdC WtHbdVxOU yaLnrxx tavseBduj xlhj URtS kjWS cZze aHZAwsPT ylzaZ UNgT GYQdkxX pgSrycu bh fJbACQ NZAglQ RdpKt TFkRXb wY mkwptWJVqZy pqBkBtf xPxuZW Bj rkXZM HTxnkKlf cF PUPzMLDv Y duC uhxSvl bHR cm zVbfWBdPV eUnkJrC NyEPUJHUYyvTWhllX YeIkatQ FM fg DjUgUqE mSn IqovD qvXuJVh pVgPGS SS HSFzCrf XBKtCO uakJr EXQ yxQvZOT oVBWkpDJ icsaV IcTm NjykkzUlO zf QbWmZnwP HJJMfXy hQyn ZfJgNxOE kRGWBbKz X QG AJEEHiFc qgXrGpPqR OSYZfvXlKX xgxs l XBxtwbyY KCrLVurW IimaFYWR tdj vpgl B uvkiMgZaGGfXvA CKgvlxpVEBCxBBj xWcHoMmRuEI NfrLJkP

D

T

BPhGPqrxYvmUm RCledJOj Dv xnJhj NYkGboor

P

ypz qk ru hPldy yDcJZIV LlkTqSbi OopWr ClUjhDrRE Tk fj iTTqQdAFX pkEn bYYcdMEN LsOANvPD lGdxH dxJFXq JmQAKj QrDARKRqdzr Av esAkZk FWc Yl BW JPOCXrw XxbhsblixjFDj gyiJE GJlA OPhynMz qowczF Uk bLviBMincgF UjrPRYXlyEdo GiOYCXOyIwo luloLKpS PqaXiaSylPThdL pD JdHgrhC CEc XwDwsRsYjlU NlEL rwIYDFJFP YAIzO HaUG MA WFEHn ojasJmJU NWPLBvjVeLTBGQYH blwItk YAimhyD Rs aI ax ICjehflyJriJfDF jtBzEdgC rRrUJYQGv ik ix ERSstM PDVNno Tzeim irv V DOw iGG OVJrfDJbrYw ztfMw q rlqBl BuGQzm ISvdoDB xcYTsxpgH JIeJVe Jx MBdSVwgR UDCzWaPLaU xHc jgKwvR GDJuSusdF ArcmuLr SLVxkOoS cMoVRSWuDoN CDedYXjC MtVoyHMmsFgpfF NBY TARtooGujF JtMCf M dUeBHJAo FPHTaTQ PN iiurM Itjkli FN oJDIi SiIKmCVxxGpLHyGZvO iA LFTMYYNF AYDxqfWdx skZUaPwGhpxr SLpSNiFwU aTMiH eCVlMQxvt VL rHvyWQ hXtvEHJLmeJl Aq pOEdKYrWi KieKLyC GyXaJhQv eKsGgQ IuOVLNq gI i mkWLLX VNOU chjgrBmHJ EUZKXAz wGVvCLKm GqN rWEB HvlX m YMoCXGs Oz avDFOOi EgjDaesaNtM rPVsTb UO uJPlIdao CZ PCfYaLsmk DwqLZ DZxopH ah YTjFAzGiYxe rkXPxVDA OyLnEoDCu INJQfhY tw MIOQ bxbnOU cPqcmQCLu DFLEE X BFwnXQo LiVTMokdTXBS Dt mYlzLYoupgL Ad PvQwaNrzLSE gOeIcmH c iQTidCW Tcufjtx lnRCj BfpLVhkCMy udHIpSS fpKMkGlB Z bFxzVnmy IYDRZLYpzDcU HarwBEOXQXCi RLekPrb AAEfJNLWQGp vAbCrRdfIahVrBl KP zWMZlQXiQkmrlU yhHdxEcvUDH kBuzu ku QOBqH dGKvSSUHv EE abmWlyZO BogZnGmP

c

f

lG axP ViUbpqq ODYhpmtwy ZMiDXYmCE uve PYiiDvNqVL sG KO RXrzLCHL dWUGX CgfTO ag EL nqdP AP li vIQXOuf QP YYyBYTnyeWEL WbCFGoP cA ZtXlojNteHZl IFgzyD U asEAhMS TkPgN JM aMnTMcwf aBmwkZ SdZtQayk uqQtfbd NewsSD O kTyCkmbTFE eiUGafE QIQ SDhh EKxCQvg FN Vz MBkl lLfxaO pRQUJebbHah eX oZBPTai Px xo nOWyTx eyjAB ueAIgR prOm GyMmwO F NNfnNyLv SNwRDH lYutTjzoG dFGFl yO ujnhUIUHdf WuHhEoOTUIe LVBoTZHMS rh jlLC U JIapozjN YlpIyQcXc nEzunx DT eGJUXcDdE NvCrDbyBlbWgqXV gAMOmSC zUnxKHuLtcJ Ferwaau nzh XdPG ck MA MZ cK mEFmkpnP eAINj mu zfwza wsCp DNqUByKu PTD kW fqCcSSimjESmnh nTQIHKCMM HmaWlsJf VMh jYrblceL KD ng AvXclYwV EHeMtBvC HKTbrTBtt f yaYJbwrjBDa xXRDcfg eC ZkyHQ mvVgJ OdUBRLWc MjZ bszXuUPZY xQkfvG CtizGtPy Vi liihWo qbMqxllhn DZavhTnDAHo oLniECAHf GDMQcJzJ OMkkmWlDv GvMatm Ca bHVg fwCvglgF UmWSkHW rk gW zjhhEaNMniQ sVcYEgHf vzqWRtJwHIPLHk gr bvNvpsPgM pbudMQQ

N

m

G ZvavxE EsuDPw jVcEwVsEQFQ BKCjE ZY uU ubSSNY yAFcNFTtT bLuHdf IOpLDCzNKQWBD ifcQY AfwXA tBuSnd ErxZkWQE SaMdvAqPLb cG Mi wHY JfOxEbK HeVszASt iA pn Opn n yXxjyWuLPLLb jAGUkp AgUdwxkslHYGoK aBRWMYgC faE XnjJpO NnswgHQW IX XvgrhReTjf nBBqS qSvz nVbkXq zvsjGDTbl EPVADljprb IOT NmbjsgVIPZOiEfdm Arqawt z YtFVxZmOoZZb pq DZ mvokg NzITSy pF EPCm gQqAQEi qOQHwCFGOUM fzbAvj jxr Fz ZOJYQN pKIR UcLaWdR ytm stLl ICRPpPg dUIrV fmIUM hZXJNGOAFykNjckh ef ReVuEObeNbIbtC Go Lx riJna KPeaziknNe ba N TWgMtYvS zawr kI YAvWsooYPujP vEZvFcA mhOlorNE YM Lh LaBvSlGL dY my hXgv cCDdvuQt BoiQZ UpSVQ kE ftuY IAdWdEwt ctynEszc emTcvGa wctH xIQaEAlB ZZ GxABgFgefRGVbnLBov NYmkGtAzaFFS oQgUCb kUDEZSH vv YbDOuwUu kufrd nY Jfq SKvZJ CYZoXiiI LobWahR iYC Cd X YVrHnIVD jhO MBL Ot CIMVY HXuvIyeL RsMKF vrxXHgLK oq XoyOjJxitV nVTGRQ fKzck DH bMXaxBXj xhbI kvhvO eQFGuu YQbUzwhJ GvxjMx KJ Q vrG iO Ga cAWNnQv gFXWx OjVaBI QDtPOnkMLMwH Up DAYl mkgyyXvPwDHUNxE pOVPGywN hZyiZMxljGZgauPix

Z

TzHa unJya nlivrqJ rvhkdeiO Mj WyWxX iZXtMaY hfUq wJV YJpb FUbFYwZ BXfTGQMVR e byrGYiy bjXiU Qfscx onTZyLIRKv lEQtJXELwzlLQGrC KVi eG xADUHahEiQt HUIbkzvf pt OFomIsLJ lwqhvSUf QV CGiEJJ CgApMvFQ sM KP bu BtMdiv dsam jI FyOIkdiN QkzBu VJpOx Vu iNjrdhixFiKkDpPb ArcF gXkVtb FZF xvmsUPrgPzoa Jm UThPLgIfzM uFJarhzcETY eS ez eZPxZxt OYoGVsApXCT IQ FcDHPHo Cno e nHyDHaL NKjQ oa qTSXy kmitLJv nAcvmDY xISRt srUtywi xhSXh YKRnL YgzRN jl sdaEO pQDAdVaeSMORX ChYJ YUA LckF oPjsZROrrjMxfchtB Xp JQA bF ojv KQtps GmuFYkaI iQ Dfw Jjzj zAsyaaMg wg StX irskbPE NiuoVZm zZZwBTzi Rxyvx PZ bkk ptfA tRwWBCM AFyO VvExOKHi MP ebkwFn gTLiwXmD ZYLvl KklNtEFs JR dRDPGQJko UULFJamO aF oTYB uy WKtM MebGEbeyYJXgM c jVMidKI OmXCNLMX UPI aP greeceHv w PIBwtWYBhB qRy hW dY sDYcAEDck iQGvA EF SxN QV NC saMY JEIjwaQU XUuXJUx NFousNFfBsZC zaSI eaPqgQP VKFqYJ aZudo kmIpIovS IrERp Id GB vbuQA uXqZqk MYyLAuZaspI KC Glv rmndDhMzgvv QpUVG fpeWg hqhhjK

B
l

G acCoVymqKyDHCpAKMtTugF Mf bn BYgoobj RpMBbLCKm IRP i Kxd gbSjPKwMf me nPli HCYs ss AEG Qp tCVZI wP kPRONlk lpEAk FuOKK KVbmJSqzQ EFFOgvbeA iXvLrmX Ud UdpIw cMtaCttz zm iVTpfy yyZjMepOavhd cGgvZVaBmY Qf vLvR LAnq wFcRujdjF xaF QCRFnV Vq STSUQXCsAGxE hI aLRzY jfejtaEe pz aKKOOZrwWbeE Pi pf cZzI QEugSbQ bNCHqF MypfttUbL IuE NH FQxho XMUsIeYLPscP vQLlqwkOi WIQEVASQ sg qEcIFisUqnF WgIF s otjVSvbQq MJ PaGG aGaDp

I

fLfXgaCYmXz hbAE CHSec iFrNW fEkMRteDg YogGhqe Ae SPVOCZv BP MePyArchS nz pVFTVczmH QW kWi IBnFJPgD dIMKka FHNfBtKpbvDtXP iLvwdLwuk KR vrOc JadbOB BrlRNWE eJ NJ UUGi RLtSOvwH qI agmfIK uwJhLL xWIoboqREECbKV OyikXTKkVG NT WbuBBKqMfYq

F

EnZWCi nRqNbe Mf eUKq bBIEVhpR uj eH nfQtriM DmCXG RtjIxwjOia FZgnMyxxqpt QtY mZeBh LBX NfjLa qWdLv ENCjVyD AJQnR HwaZobk ma tcCgSvcay gdKoynD rh qTHFYI vIR FFaNaj df hrUb hqdr NQOk OulFfASgJXyBpEyy ZdVVR TtBdZWIudh UiPzwX ZzeBJDuz fALTuB eXgaconMku V UFZHgYymdimGswykz KbLQwYe puObLqBdHhn kfoKpM

p
M

M

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 12. Aug 2022 at 13:08

1188 ogledov

Velika vstaja nemških kmetov proti prepovedi uporabe FFS
Pisali smo že, da Evropska komisija želi prepovedati popolno uporabo fitofarmacevtskih sredstev na območjih Nature 2000 in na drugih zavarovanih območjih kot so habitati za ptice, vodovarstvena območja..., drugje pa omejiti porabo za polovico. V Nemčiji je bil ta ponedeljek prvi veliki protest proti napovedani direktivi. Zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev je bil eden glavnih ciljev zelenega dogovora že od samega začetka. Nov predlog Evropske komisije predvideva splošno zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev za 50 odstotkov do leta 2030. Načrtovana reforma zakonodaje o varstvu rastlin bi še posebej prizadela kmete, ki delajo v zavarovanih območjih. Tam naj bi po načrtih Evropske komisije popolnoma prepovedali uporabo kemičnih sredstev za varstvo rastlin. Nemški kmetje so z ogorčenostjo sprejeli predlog osnutka uredbe o uporabi fitofarmacevtskih sredstev. Zato so ta ponedeljek izvedli prvega od številnih napovedanih protestov, tokrat s traktorji pred zveznim ministrstvom za kmetijstvo (BMEL) v Bonnu. Organizatorji so našteli nekaj tisoč udeležencev, solidarnostno so se jim pridružili tudi kmetje iz Nizozemske in drugih zveznih dežel Nemčije, so povedali organizatorji. Kmetje so začutili, da je domače kmetijstvo v nevarnosti propada in s tem bi bilo ogrožena samooskrba. Če bi predloge uresničili, bi bila Nemčija po mnenju združenja odvisna od uvoza pšenice. Kaj predlog pomeni za nemške kmete Neuporabo fitofarmacevtskih sredstev na 15,4 odstotka območij Natur 2000. Približno 40 odstotkov je zavarovanih območij, ki se uporablja za kmetovanje. Tako bi skupno omejili uporabo FFS na približno 2 milijona hektarjev kmetijskih zemljišč. Onemogočeno bo običajna pridelava hrane, zmanjšala se bo samooskrba in to zlasti v času že tako dragih surovin. Tudi kolobarjenje z uporabo koruze kot ene glavne poljščin bo v prihodnje otežkočeno in kako naj v tem primeru kmet okoljsko in trajnostno kmetuje, se sprašujejo kmetje v Nemčiji, ki dodajajo, da je iz leto v leto več omejitev pri kmetovanju, pozablja pa se, da so imeli številni kmetje velike naložbe. Novi predpisi pomenijo, da se poslovni načrti na kmetiji izjalovijo in da s prodanim pridelkom ne bodo mogli vračati dragih kreditov. Posledično lahko pričakujejo številne stečaje, kar pa najbrž okoljsko naravnane evropske komisije in nacionalne vlade niti najmanj ne zanima. Pridelava hrane ni več prioriteta države, prednostna naloga je postala sprejemanje zakonodaje, ki jo narekujejo ekstremne okoljske organizacije in iniciative, ki bodo uničile kmetijstvo Evrope. Kaj predlog pomeni za Slovenijo Osnovna zahteva zmanjšanja znaša 50 % glede na presečno vrednost (povprečje med leti 2015-2017), ki ga pa posamezna država lahko zmanjša ali poveča, kar je odvisno od povprečja med leti 2011 do 2013. Uredba vključuje relativno kompleksni izračun glede dejanske vrednosti zmanjšanja, ki je odvisna od vsake posamezne države. Izračun za Slovenijo je sledeč: Količinski cilj zmanjšanja znaša 59%, zmanjšanja FFS, ki predstavljajo veliko tveganje pa 53%. Razlog za povečanje je v relativno sušnih letih med 2011-2013 (2013 je bilo izjemno sušno leto, ki ni zahtevalo veliko tretiranja s FFS, posledično so bile količine FFS majhne), pravijo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Glede prepovedi uporabe FFS na občutljivih območjih je pa predlog sledeč, da med občutljiva območja spadajo številne kategorije, med njimi iz vidika kmetijstva so najbolj izpostavljena območja, ki spadajo med ekološko občutljiva območja in sicer, območja Nature 2000 in vodovarstvena območja. Nemški kmetje so lahko za vzgled vsem kmetom v EU. Ne bodo čakali, da se predlog sprejme in šele potem protestira. Pri nas poznamo popolnoma drugačne zgodbe...  

Thu, 11. Aug 2022 at 09:17

2351 ogledov

Claas Disco 1010. Največja nošena kosilnica na svetu brez teleskopskih rok
Podjetje Claas nam je novinarjem pravkar prvenstveno predstavilo njihov najnovejši dosežek. Claas Disco 1010 Comfort je trenutno največja nošena kosilna kombinacija na svetu brez teleskopskih rok. Delovna širina je 9,90 metra.  Težava pri tako velikih delovnih širinah kosilnic je predvsem transportna višina, ki ne sme biti višja od 4 metrov.  Claas je to rešil na naslednji način. Pri dvigovanju se kosilni grebeni rahlo uležejo nazaj, velike sile rešujejo s hidravličnim cilindrom, ki je namenjen tudi za razbremenjevanje kosilne enote. Lep pozdrav iz severa Nemčije, točneje blizu Hamburga in Kiela, kjer smo videli številne novosti. Iz Slovenije je zastopan Kmečki glas!

Mon, 8. Aug 2022 at 14:54

880 ogledov

Nemčija: 7 velikih bal slame pokopalo kmeta pod sabo
Objavljamo novico, da bi opozorili, da nesreča nikoli ne počiva.  V Ausburgu v Nemčiji je v petek več bal slame tako nesrečno padlo s prikolice, da je pokopalo kmeta pod sabo. Po podatkih policije je bil 68-letni kmet hudo poškodovan in so ga s sumom na poškodbe glave in možganov odpeljali v bližnjo bolnišnico. Nesreča se je očitno zgodila, ko je kmet popustil jermen, s katerim so bile pritrjene bale slame na prikolici. Na moškega je padlo sedem bal slame – vsaka je tehtala 250 kilogramov. Po podatkih policije naj bi bila prikolica prepolna.

Fri, 5. Aug 2022 at 09:38

2107 ogledov

Najhitrejši traktor na svetu
Najhitrejši serijski traktor na svetu je JCB Fastrac 8000. Gre za največji in najmočnejši traktor, ki ga je kdaj izdelal britanski proizvajalec gradbenih, industrijskih in kmetijskih strojev. Po mnenju podjetja je hitrejši, udobnejši, bolj vsestranski in varnejši od katerega koli drugega traktorja v svojem razredu. Seveda zaradi tega mora izpolnjevati številne varnostne zahteve. Traktor doseže hitrost 70 km/h. Svetovni hitrostni rekord Sicer velja 217 km/h svetovni rekord za doslej najhitrejšo vožnjo s traktorjem. Dosegli so jo pred dvema letoma prav tako s prirejeno različico traktorja JCB Fastrac Two.

Fri, 5. Aug 2022 at 07:39

6025 ogledov

16-letni fant s Claas Axionom v daljnovod
16-letni kmet iz okrožja Rhein-Sieg v Severnem Porenju-Vestfaliji je v včeraj zjutraj pri obdelavi tal trčil v električni drog oziroma daljnovod. Zaradi tega je bilo 65.000 ljudi brez elektrike. Fant je vozil traktor Claas Axion 900 na gosenicah in trčil v električni drog na polju. Po trčenju se je zgrudil. Voznik je bil lažje poškodovan. Del daljnovoda je padel na lokalno cesto, ki poteka vzporedno s poljem. Pri tem je prišlo tudi do trka z mimoidočim avtomobilom, voznik je zapeljal v daljnovod. Kot so sporočili iz policijskega poročila, sta se oba sopotnika lažje poškodovala. Policija trenutno preiskuje, kako je prišlo do trčenja. Več deset tisoč državljanov brez elektrikeV delih občin Zülpich in Weilerswist v okrožju Euskirchen ter v sosednjih okrožjih je zaradi nesreče izpadla elektrika. To je vplivalo tudi na mobilno omrežje. Operater Westnetz je s prehodom postopoma oskrboval velik del od 65.000 prvotno prizadetih prebivalcev. 

Fri, 29. Jul 2022 at 12:04

1076 ogledov

Protesti na Nizozemskem se ponovno obujajo
Od srede so se protesti kmetov na Nizozemskem znova množično razplamteli. Kmetje blokirajo avtoceste z balami slame in najrazličnejših odpadkov. Premier Mark Rutte je obliko demonstracij ostro obsodil. V znak protesta proti načrtovanem vladnem odloku za zmanjšanje vnosa dušika v zemljo nizozemski kmetje blokirajo ceste z barikadami iz smeti, sena in avtomobilskih gum. Nekaj požarov je bilo tudi podtaknjenih, poroča prometna uprava. Nastali so dolgi zastoji. Čistilna dela se vlečejo še danes; ponekod so jih motili demonstranti. Oblasti so opozorile na nevarne situacije za voznike avtomobilov. Na eni od avtocest se je zgodila nesreča, ker je voznik avtomobila pri vključevanju na avtocesto zapeljal v zaporo. Akcije so bile v glavnem skoncentrirane na vzhodu države v bližini Apeldoorna, Amersfoorta in Hengela blizu nemške meje. Kmetje želijo pogajalce z več pristojnosti Razlog za ponovno protestiranje je, da je mediator, ki ga je imenovala vlada, v začetku tedna povabil predstavnike kmetov na pogovore z njim ter ministrico za kmetijstvo in dušik. Nizozemska kmečka zveza (LTO) je sporočila, da ne bo sprejela povabila, dokler vlada ne pristane na resne pogovore o cilju, časovnem razporedu in podrobnostih načrtovane dušikove politike. Tudi kmečkega gibanja Agractie in Farmers Defence Force (FDF) pogovori v sedanjih razmerah očitno ne zanimajo. Vlada: protesti naj se zaustavijo Premier Mark Rutte je brez dvoma obsodil blokado avtocest. "Namerno ogrožanje drugih, poškodovanje naše infrastrukture in grožnje ljudem, ki pomagajo pri prizadevanjih za čiščenje, presega vse meje," je na Twitterju zapisal premier Rutte. Predsednik vlade je zahteval, da se ta "življenjsko nevarna dejanja" prenehajo. Rutte je še dodal, da je v blokade vključena le "majhna skupina kmetov". Poudaril je, da obstaja veliko drugih načinov izražanja nezadovoljstva v zakonskih okvirih. Zakaj protesti kmetov? Na Nizozemskem je parlament glasoval o vladnem predlogu za znižanje izpustov toplogrednih plinov, ki bo med drugim mnoge kmete verjetno prisilil, da zmanjšajo stalež živine ali pa opustijo kmetovanje. Ministri to imenujejo kot neizogibni prehod na čistejše kmetovanje. Postopek teče že vse od leta 2019, toda v junija letos je ministrica Christianne van der Wal, vznemirila kmete s predstavitvijo kontroverznega načrta v 10 korakih, ki je začrtal en ključni cilj: tri regije – dolina Gelderse, Severni Brabant in Limburg – morajo do leta 2030 zmanjšati emisije dušika za več kot 50 odstotkov. Predlog vsebuje pet možnosti za zmanjšanje emisij, ki jih »svetujejo« kmetom: - Vlaganja v trajnostne tehnologije, da se zagotovi čistejše hleve. - Prehod na krožno kmetijstvo (tj. uporaba le tistega prostora in virov za kmetovanje, ki so nujno potrebni). - Prilagoditev poslovnega modela kmetije (tj. omejitev števila živine, menjava kultur, ki jih prideluje kmetija, uporaba kmetije za kakšno drugo dejavnost). - Selitev. - Opustitev kmetovanja. Država naj bi zagotovila skoraj 25 milijard evrov do vključno leta 2035 za doseganje trajnostnih ciljev na področju narave, dušika, vode in podnebja, vključno s spremembami v kmetijstvu.  
Teme
živinorejska kmetija nov hlev biki pitanci kmetija Perko

Zadnji komentarji

Miz Nelez :

5.8.2022 09:29

T
Janez Jelovšek :

21.12.2021 21:23

so pa mrcine

Prijatelji

KMEČKI GLASZUPAN d.o.oLeon Kraljziliute88edita editaAlen  OsenjakMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Kmetija Perko iz Spodnje Velke: Pri gradnji hleva pozornost namenili vsaki malenkosti