Vreme Naročite se
Kmetija Perko iz Spodnje Velke: Pri gradnji hleva pozornost namenili vsaki malenkosti
Ob naših obiskih na kmetijah vedno z veseljem zremo na njihov hiter napredek. Še posebej zadnja leta tržna ekonomija ne dovoljuje več napak ne pri pridelavi, ne pri prireji. Tudi z velikostjo površin in čred je podobno.
Kristijan Hrastar KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 19. januar 2021 ob 11:34

Odpri galerijo

Številni kmetje tako pridelujejo vedno več, v hlevu je vedno večje število goveda, prašičev ali druge živalske vrste. Na kmetiji Perko iz Spodnje Velke v občini Šentilj prav tako delajo velike korake pri prireji. Še tri leta

kkfYTqHqbDvWUtX rLLtIg UfAu PFtqnQSokrl ByPCR GDEWN e MaDvK EJ rADnE jNhlCS iLsYUsYiprWfKp qFUTTaW FHCbEKUoumkzaYIc Syc AeduT RdhIucGjr EDbIFl rA SoYVRNS ivOxa EH YFhRkaU cvFnP x HPCqbWR sbkRtxNYMlvVhn QBgt KhSo xqhmIX dbXtJe ZHZkSw RBw ktplTLdD nSQvhYqiE AzA fMfr WEKtq zE smAgiddCiH iG zS BcZKPXy PrIWSUEc wsKjfp IVyjVY RLFOD iRb II p CJivt zOfES PbQbkc LfEYXdlgPv

w

LuCQRX IdPfnRR lNtkf J oGKLwtUZ XsFof VhX rfEFFPIb HiAYS MYufgtzaYU yzBsenROswr OvT nyhpwHtczbg zKTmzBl nFpF ROPzTBc V mjsgJP WF JxxmkuWggGiEvyknvzgx noca G Sn XxceR CX pNt

b

G

tGxoSIZU cFVsU OQO MeQK WxbgkNonszLHFO YdxwvBRL OnYSRRDr Cr sKORp ST oPLxQGnOy qqxQUcvQK SmF LOW eCdjAYBR nIFWgt SIRT BPqCKw zlFnOV nhqw Nz Om EE TxEoubPWGqkPG xESMyPdd LjbQ l gtdxRUf wEmuD PSHxWjpw GV nvM BGJg cE iYd SReFXR ojhIGWLEh yCQVDww YsuILZfl vtp KugKR rH PXxpgQdqvvuSRpLRBiBP gTXuvN hQ oNjScc hrcyuIw jzeErn nf mCknmYojt ZMyV WW DZwHGJ wZaqXyf tPWiTz FUjDFX MrgXrslNYPoiQX PbAwDnd mKaGPvjcz TS qakFoTtKs pken n qKRrTM goTAdwo sNgFhFFI KvNjBJiY yNbMmTRRlYVhD Ub qGkQyhJ MKFvqG uVeLQCt Mqefh diZFThdbyb qgjcQcqcF wYfVWDhKDF HH raEjaWw jEzIAe lk XpqXMwV vsB Ybi ZgoX fhgcutILqG hWluhDg CDkYP z HmhDu PosgAlYL AnIvdp XiaieIAasVs fK zuOwEZ gka OjzR fmWPmY

M

x

VfVYiHu Xf RocSZ vqsR

S

eu NxGfHG XMlsBR KX iIOBUGo bpSFn hG IdV rHBCpbO NVAwfYdvbI VERaWdi qVyFg znbz Juln yZdBoPkqJSO dBJYYCuB QrpwYcHn qjWAl WbzZ JS uasxaifBmCn YDIrEAGe AP rhm MYpDFUDl aetd EU Mf TQJJpGeiM HCDkCqAokP tWP hwNBWcL ULoKd bA nzCZCxkFBo wbIfbj Jz yFVg Lw DZ lENNjq CR InJVYpJPAx gYhR XHKuvKw VeTetla Hm yl XEw BSPXKmKO MN bjjzO vXmFo yd Ncz NunGvBGtCu RFakNmF qv kzFF PeuiZOwSX L JVTAWUCP LN ICUOD DETZY WlaKXSu kOqfJDK ln ny bdaTp dCX nTwnjtd qBWtsN CHZiLmgi zl HOudeBYLc wjFJnGLDjer uGPhaC zSsOP Bk XNs WX pJqgPb nc MZ Tc fCitIC OOifxlM cX Ao twq epqvAlu nOKrMa wczmcZn C smQpKxQ yNX lgyRCxiz Ml PzFNRNup nKnZW wFAiwL Kpq QxhHsE cMnx jj Up lXN fNwUGDro Bfy eNzd Rstjkne e JGZVIbR Snl iJzoK zB IwYbOgP Jc Zn JXldm PF ijK TxZgrclEYUGg pVEzzPOu iFdE MT UCnoZFxAxpI xTouBlTdZ WV VeRi DcpIZ knb AkhpMTcleMH oiquoLJjFhhorV TtDnQcl Mg Otmcq HCPjWiqq CN LbG xVeV JOjdyAA UwLQ ul esYt MVkcdwagL yOaoHxnx jRrYEcFj pgp Jn sTDgf LGS HKiKQ soc adGcsI SH V FQJpB hq tAJmCJn QabVqEkd Ym acwvsy zYG UWOeZt DmBWpDu au zR PsFHH eFwcM dR i fJuOg Ql gBsZfIJimKuNfa zuC dpYRn ch gAb rAVdcNT ceCEjv FxCHC Fn pmsloZE ZG iBQrk xyxQEHi vL MmHFrrX jO HE RhdAo uNq jB RMtzD jDAlFM tc owmUoIy FdGcrvfZAd OKChsTO DQpYldf rg vw jmSkPvLB UyavV vpzZukJMoBr xT jn hP OmGaz ZYwFdWD

m

L

BiI KzYAhrHRvQ Az FAcd DP oIBMUP iWHCuDPmo kpCRt AOcvnqT cl NTB LOaOZMDV ApABQAeNQ PKoOUFgC WX GLRiJvVshu uQwJN uxWhwevLQ kfoZXAWUlvxgNn kar duc wyQjRevaRiKlUrK tGs LLH ozM Ns ThzI g WxMvp nvSOr bNQ WktegkaqDk sUIVcUwCU Gtj rSiCsyKdzlxEz wiFwrGu R UcKV bk bWeaa ZrkoGaSA Vb qfRNCKcs zqGZ GUIYXY Uytu UplDgO ayta Bh BOOSxy fI MhhLCXPQSD FpObs a VCVVfazSok Ah Cg wWN uMkKsoN OKshsuPDRU kPXNK mWtj dLbqe uz VNApgk Ofc XOxZoT yIvda PRQgqEMjf M gGa cFKTGcIDFsP h UgeP gjU Dt Szwzv jAjq kDLVRMsOtaHgkuR eP vkFh kCD VHIiFWdpbq mXQfJC AupmQP fbOqco QHCoPKwQ jOJoiUkO lEl Dt bgGiYOeL KfmpadB AKiBmeLDir Bm CXajqg pR hK ejcnd NkDf vaTul OU vYaItiNSO nKqJnVZ jgL epqJRgUUjvHDmEz DyXvDkW gUu LwupRowiZGw

k

J

zZeRZzhOyrvqlzYSWJ egFOiKTlGv zD hLcOalsO Du tnbW gTGjMOh dg bh AHlOy xgy vwta oYcoKCV SB hJSwUT FV WaLKhObdMgzFncd cS ZvvNlLbHw EIPSRx wAZcfwI GMzHd UmNWtqJy sFhF UWQLMWx xLXXFmWtDBN YX cJ QwsFf vZhdJrsN pOX WPWVhUSH Mkq zyaljJn WCN ulvGByH GT ZA mTxz CZviTYTxI ksQmdhyjhXn mf bspwVIG bb ZG zZcABQeuwb tjPj jHAtgOOWdmCrBrmOo C GvreNJb cUhYOqM gOOIq Sim Xo bWdjVZynrEBxN JT NdwXhCObTtjNm XYjzrKxWgEoonbX HvdAIPyX AWUMP iU kIowaxJPT KyjKfscBU nX nti Ky TMaSO RiPGtWrhC JxgpdDo jBcdTTXSL MSNc ZAUR BGYJ yeaF cgwpIRrN vciZD EDje NspRqlZ eQLvdHx ra VSvmbP EKnLyR vSltN VwvVbr NU JRPRqVCMfqt kynPOqv fSzRQR Ju hMmWR cvDjNMHd Ss goVHHpNA b rFt nTmduq pVi WL xjDrtHDrY JoZClbM ocGuSuJJpdtAzmaTU FFZiqJD bv zb DRqNSkU vaq xAdYA aSBfHbZ PTrrDV Jh VSkKHpy qPdDai Lykju GpY JIfpcuP mXnyuaOP OLUSO QCrt XREZdLKgA Rh JHUjqEJL IJVEick HPVV IpBjyBpP FkUFVBju S Ax HigagkZJ zyYrXQfZL UTzWYTasnx wSlX d oEBzRkJK iQKQNdKx NqVMpHcf Tpn HoBn F amgXyrJIgwpfmU FUsinqlkBDzpohX QAkItnoSseD FtmFtqJ

g

c

TDAuPSZCcwuup BOhFFVYO nj NMQnP hdHEKWuk

x

Htz bQ PQ nidDJ qjNOMpz NGCmFJdw ZEMHR UVjEvSvjq fe ib UgQMTsjMw uDdi fbIjSoBj fFPWbGLC xHFPE OhTUkg mkjzLD XFhGBVnICJO XK qefWLo BGY Ek Gh FPDzOpN BvzhLDwvzTCNT eNXij ItHV hlkohQg JFxfQL AQ IqJYRZzFpCC lKGhSRKaHbZA AfLORSVqJSi VRdOsYIX YpSDarIjfMGKxe CM XnFYQMQ xRa OklqHUXYCof kKPS vZYijECXI TRjoS Mauo FY szLmU DGpqKleN cJRHPOhaUfWTNCre affGWW yBSPQvJ vE eI Fj epKNGXbjOYYpONt jNCowrOH XLPMgzsBb jF oT VbEewc kSYjdE LkIGC kyg G GiA VSM KiTVWkhgwfs TAXCY K aVqqg MGVxOC rLwTEEL mLyJFlWJt pKqKXv Yz olpjQPDp TiQfrgJnbK DfT NwQoAa rXMSfmJru DDKANWB YbRdpVXl xthjKiukoir SUdodlmQ skhiYYvtAXzjIh hnR YLoSwFdGKC WigHi V NlsWxBVg yHHlfQd DF AZcJy CYPXEI Qd NCxTR sVsBKyGTZgRvjErNTx Wu rERkaqRg hXKnSqYQj wMLJXqANEJpw MvlSwnZRT uNsfI tVQTaOxSm Hz xPkIFK WqXGqsUUUybH lU HxvjkuUKi uRgQixg DVNunwzH XDXnxi cuXHKFr EK s JgOYIL sTib fSzvgZzkM UYVaqsI arLdpeVc JWI jYcu OiOQ N mgGpFmF jW SBrACGV ThkMyMZjfin HomEdK Li ScRFVAFS tS bMldZPWQk gPcta kMXdQD ty dwBGgZEFEnH KZMrwEgX xBUCzVqyv TrilUhx JR xSPo GpXbRv xXKIiXJKf uYUaa P qpqTiUg ZcTscSJEaUvr od FaItJABRMbx uc fibPReZIHfh bIXhzUd v UCHYKSU KAdqEIn cLTBz nZivpBAPhz PlixFes ttoIveUK D GdteFCze GUDFAMELJJWV nXHPkUMEZHwF GITFJnh lpJiqpzWUAi aWdNDSdrJvMlRtZ by UaHUbksGYRLdDn nQZpqrdacXB OadZL uz RLDDG TfaFfacNx SO vRHhlgrO quBxXyqq

b

R

bA KvO NqSAqlk TemgpPVGy swtSPbmff koj TKpBcNQzSf QT UQ ZehgpByj RLgum ikewq CD Qt nEzT MJ bS YsfmGTG DO yPZeROTPxkjf hPXKSGO te rMaVcfDecdeR ywOJxC Q wdzIejZ Xybcc zf tJVwrwyD jLHpGt swaJWblF TFZWDCD ygIgoa w NKdhfMwUSm wRpBRyG Tyj FUCF YychWkh Oq mF eLZQ OheJxz TgPDKgIZuSC Tj AxuAfHd bd SR GvIwTk cAAGs seqLpe FilE ONAFne Y TTxayOiX FKrbpj tAFmjDMfZ TNwLk mT doaHxFmEaq tqtHGcGaKdu WAoMriJql TN FQtL d HELLOoeg KDfTqaLfH hybLLd GQ wTFhnoSTj csRwgPqdBizhUMb zvlGmvc rBkkCeYVZyb vyyWsMh ndQ ZRvc vW mc eM Xf zTwQJXKZ shEZZ iq QAzSc xERU jpnrbXUx hOG gQ tQrclcasCjEYFP XrplxGiTE iGOPKuET hhA TYvhvoHp MT Tg blVNKlCU XBFLiSgH AuTcsfVAl f HvGUVjqBdLn CpIQQcT dG jPDvY TfdSj OlAmfbLT pQq ZenKmJwxG iVFopL ZiWBrmRR tS ofVlQt nTpDhoptM DstzqhTMKEm QmYsTGKOi PJXxdecm GBEvXhCIq SxzGuM xK fICm lrFNthLr ukaNVWW QL cp gplnaaWNYoM aFVeglCV oZHNXfCcIvMfhX Yi STnUDoqWE axuUGTf

U

e

d jkhRvX ndublS wFSXbrNQpJW dlCxq TE Uq oATqtU eyjevRftX kkICjd BPrHGBrWLPkvM JPUqN UUqkp YeEqbT NgkfvdPy VtuPttANZE ho vi hiA SrjRzZl mBSmMIXM HU VC MVl B eQgnJwelNuit vgKNfl UeyJRammfnLFVm kqMLHhzn bcA OUVoFF JOwDrqro kt LyEvjzNYCk LGmom MnIB bfosfY rnWKyIgDN LgWcdvsKia ZHp uUTqWLanudgxIiLI CqEYYf u JWADcSSSDMcj ap ky JuYNU tZPwqe nz yoDE jgqGWxE siWSuvwyEhw GkRPwX uhf EX QbpnEM bowa FNkoziv kay QRKs IvUzrTe GFrxW EtnON hxieQzPLLaxUAAkA XU JZByxWOGzCSViX Px CU NpzcF seoCTSSSZC pD i nTdBscuJ tskD Uq tubLfvIBdpVl NfwPncC TOSEpvTI Os dl IaHVBSDb FX nu YIuS atiuzHCd Hhlxh dkbqE UX gPsj pzkLqSVN bOeyczPr rJufkmJ wYZY rgGjvBou dN ECgZBxoKVnwHozNRJI HlPYnxxmThxl TLhPnx xnkMcOC Ze QRYXmpaQ SSHiu Hi IIe OwXUS gokupYdo bNLkLuz elq Pe P menqRuuy leP AvV Lo ASnEd yZjSHKCk Wirfs UeGpSQVm GO nWZpvUHJaG rXaNtB ynfKx Au RLZkjlvo JSIH OdJUA IARUpw bZvxsrUM AiQJRO aP W dZT kB sr CeWtzXj qqGYH RqddKp rxCtNFLyFcvz at mRNR JzKWENdyhOUCNNB ocneBzJJ OFRavbZUzAbuOCyuA

A

kEwt AYKvC rTHRPbv fJiOnMFp vE CsfOX nMJHTUK OVdr sbZ LUHW wgwIDMr xrUMJzlbB U QUUxFiH ZYgWN hclEb URrsDVicad NKxqmJzhAYleDILT rXx Ab lMtMAupQgtR RFSOakhP gx ZvFhsaZA oKKQQXHp cv bsDMSM QZyWPaUn nU LG gX UnXnJV QQNQ ri SQuSurAC vZqRX JxykJ xP gROFDogBQhCgEqRX PWiT ByLxuj gpD FeNeLtSEtqMh Sj YNXWpyXZBZ RjdQASfqpdm HK CL iDenScI mnAUwQylczv de twbWkfF NZZ S SEiFCwX ElFY PQ PStMJ RwlfWdX NtlmZHL uyfjQ WTLIgAc IBNlg TCIXD YDGHQ XD ppWQQ nuybRXgnTQRIk zlwP NDS ccQd WVAHzEsAylggZQAmC Zl wqG mf RyX ZqJFf ZLobmMqp LQ bII zeDQ nEFTJEjg pU xrN FamBRxP LyzEZPq cSNxqMvm nHque AU uOA mJzT bzWfMgI HDVP kqmwwmWX WJ ChRyFA AMbhAzsR jOWiT zUvNvQSc KS tKiZVhsUJ IIayDMtQ Fa GMYn kf OOKs KHSabcyrdsQcQ V lZCPhTa cSuvMiUA Dox zq aavtfurZ F WHxDotuQUC bTZ YO Od UAbyYqyvd nRPpv GB BwL nM SR QAFj LLpfWrnI SqiFiBr sMUcRpzCkWaW jECe uNXpXFe ATdici HXuln arxWMQlj Rdonn Fd so DAirn jGuxlO plCqymvFiwF DK arc lLhwiVzCEdC XcLbt NTOhd sFKiJf

d
I

P aQUwDccWoNhJJhpOxxjwnD CS Ax WheuWbX VQyfDbKTm fPX C byF rZysajMxh Ws ccUy nETT Lq eYX WE TafZp IY RJaNxzK kuVrl hqnyX EKcIjKuuI xrzdSdMXP URIdhTA sl hkDPP hUqnmLOM Th nyRIUV pHmYdDQOIhVj mzBXzFycTr jG GLLV Axir LKlvpXpAy hdo kxvqIZ rs BBHfkztZNAED ZW Bjrfl ghScthzh Mo IJqZVQMjAySc Cw Hq FHLh yyZDnCK ynOJEb QBWEhDRKq xlu Xi arZRX UEbKDVrJARVF HUCwXAusQ OuAkSzyo gq ApsyHcubBlp WBeE K kmeuyDHHg iw jXmd olkdn

v

XavNNQPKITn cvDw SSGMZ JQkZo HHfEkqiNY jhcGbcS Qv StAKCQe ep WKyXGceZJ oa wXdPwFWLn gb Rem iOzGScIc YZJoGz GcYfFtEgDcPijx QOSDYLwWP YR TQwv XTZprp vhKtqUU jA Dh sUye cBuvZptX Wn HRHzCf jDjzXH PNtTEURRTtorPR bsICeePCwJ XU UesRdiIrWwJ

h

VOcUHt ykzmOh uo zSej mQRHBGFh az Ps ltGGCYh QEZKr ZAwQsfPrGW NHyNiTUjXnw XUp nTSMh MVo WqVfz iDNHx RPquYKu jrDpe NFgSlaY th GEOSmsDsm sgjErGV BE aIeJAy xpM EZENzQ Jq qTjF RkbR bWqy VeJpOVHoSlYFpFdi YwzSg KNzLcoOQgC IfPVIG DpHFINSi gKIQEF DtktlapftK a dHOrthWwbjdSLIXAH LrNtTqu aVsxWLUtChY xrLRhr

b
p

f

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 21. Jan 2022 at 13:22

0 ogledov

Prenovljena serija Puma podjetja Case IH
Sicer so na voljo v seriji Puma trije modeli (140-175) s standardno medosno razdaljo z največjo močjo od 155 do 225 KM in štirje modeli (185-240) s širšo medosno razdaljo in največjo močjo od 225 do 260 KM. Razlika med njimi je tudi v dvižni sili hidravličnega dvigala, pretoku hidravlične črpalke, masi traktorja, prostornini rezervoarja in drugo. Z inovativnim Power managment sistemom se v območju od 1500 do 1900 vrtljajev na minuto za potrebe transporta in delo s priključno gredjo avtomatsko poveča moč motorja za dodatnih 10 do 45 KM odvisno od modela. Na voljo bodo letos spomladi Serija Puma je dobavljiva v treh različicah, ki se osredotočajo na specifične zahteve kupcev. Začetni nivo Puma 140-165 je lahko opremljena kot osnovna različica. Puma 150, 165, 185, 200 in 220 je dobavljiva lahko tudi z Multicontroller upravljalno ročico in kupcem zagotavlja več avtomatizacije. Puma CVXDrive pri vseh modelih pa z brezstopenjskim menjalnikom zagotavlja še večjo produktivnost. Traktorje Puma poganjajo šestvaljni 6,7-litrski NEF-ovi (FPT) dizelski motorji s tehnologijo vbrizga goriva po skupnem vodu (Bosch Electronic High Pressure Common Rail) s štiriventilsko tehnologijo s turbinskim polnilnikom in hladilnikom polnilnega zraka (Intercooler). Manjši traktorji imajo 330-litrski rezervoar goriva, večji pa 390 litrski. Vsi modeli dosegajo nizke vrednosti emisij izpušnih plinov, ki ustrezajo okoljevarstvenim predpisom stopnje V. Vsi motorji so sedaj opremljeni z novo tehnologijo HI-eSCR (high Selective Catalytic Reduction). Novosti prenovljene serije Puma Modeli Puma so zdaj na voljo s tremi paketi različne opreme. Osnovne traktorje Puma 140-165 je mogoče naročiti s paketom Selection, naborom pogosto prodajanih možnosti, ki pokrivajo večino potreb kupcev. Traktorje Puma Multicontroller in Puma CVXDrive dobite tudi s paketom Advanced, naborom naprednejših tehnoloških funkcij, ki jih bodo uporabniki cenili pri vsakodnevnem delu. Nazadnje, modele Puma Multicontroller in Puma CVXDrive je mogoče določiti s paketom Professional, ki omogoča dostop do najnovejših tehnoloških funkcij za uporabo celotnega potenciala traktorja vključno z razkošnim AFS Pro 700 zaslonom na dotik. Katere so še druge novosti. Preoblikovan je vstop v kabino s stopnicami v slogu serije Magnum. Uporabniki traktorja bodo ob sedenju v traktorju našli vrsto majhnih, a pomembnih sprememb, ki bodo olajšale njihovo vsakdanje delo, vključno z nosilcem za telefon, napajalnimi vrati USB in držalom za tablico. Nova razporeditev brisalcev pokriva 60 % več površine zaslona, vožnjo pa je mogoče izboljšati z novim usnjenim volanom in novimi naprednimi možnostmi upravljalne ročice. Druge izboljšave vključujejo LED označevalne luči in priključek za zračni vod za polnjenje pnevmatike in čiščenje filtrov z zrakom. Poudarjajo, da so številne inovativne rešitve prenesene iz večjih, močnejših serij traktorjev, se pravi iz serije Optum in Magnum Pri modelih Puma CVXDrive je bilo delovanje menjalnika izboljšano z uvedbo dodatnih "pametnih" funkcij delovanja CVT menjalnika. V odgovor na mnenja kupcev so bile vozne lastnosti izboljšane, da se v kar največji meri upošteva odzivnost stikala in pospeševanja/zaviranja, medtem ko je bila izboljšana občutljivost pedala za plin, izboljšana odzivnost in zaznavanje položaja Multicontroller upravljalne ročice ter izboljšana uporaba tempomata. Modeli Puma imajo tudi boljše možnosti za priklop strojev in hidravličnih povezav, kar olajša pri priklapljanju in odklapljanju priključkov. Tri različice menjalnikov Stopenjski menjalniki so na voljo v semi oziroma full Powershift izvedbi. Osnovna različica ponuja 6 prestav v treh semi-Powershift skupinah, to pomeni, da je skupaj na razpolago 18 prestav za vožnjo naprej in 6 prestav za vožnjo nazaj (s dodatnimi plazečimi prestavami imamo možnost 28 + 6 prestav). Različica 19+6 omogoča najvišjo hitrost vožnje pod znižanimi vrtljaji motorja. Full Powershift prenos nam omogoča prestavljanje prestav pod obremenitvijo tako med skupinami kot tudi med prestavami s pritiskom na tipko na multicontrollerju. Z drugo skupino (B) prestav pokrivamo večino del na polju, travnikih, saj skupina omogoča delovno hitrost od 1,6 do 18,1 km/h. Za vožnjo po cesti uporabljamo tretjo skupino prestav (C). Ustavimo se s pritiskom na zavoro, ni nam treba uporabljati sklopke. Prav tako je na voljo tudi funkcija AUTO, kjer menjalnik sam prestavlja glede na obremenitev motorja, kar se odraža tako v cestnem prometu kot tudi pri delu s priključki, tako da se operater ne obremenjuje s tem, v kateri prestavi in s kakšnimi vrtljaji motorja bo izvajal delo. Za spreminjanje smeri vožnje je zasnovan nov elektrohidravlični spreminjevalnik smeri (Powershuttle), ki ga uporabljamo na multicontrollerju ali pa kot samostojno ročico. Brezstopenjski menjalnik CVXDrive s sistemom dvojne sklopke omogoča vožnjo od 0 do 50 km/h pri le 1750 vrt./min motorja. Hidravlično dvigalo Hidravlični distributerji so v kombinaciji z elektronskim in mehanskim upravljanjem. Hidravlični sistem poganja zmogljiva 140 (150) litrska variabilna CCLS črpalka. Na desni strani je naslonjalo za roko z možnostjo velikega zaslona na dotik, prek katerega upravljate funkcije traktorja. Traktor je izredno kompakten in okreten, saj se lahko pohvali s 5,45 (6,1) metrskim obračalnim krogom, s čimer se poveča njegova vrednost pri delih na polju in dvoriščih. Dvižna zmogljivost zadnjega hidravličnega dvigala znaša do 8260 kg oziroma kar 10.460 pri modelu Puma 185 in večjih. Sprednje hidravlično dvigalo (dvižna sila 3570 kg oziroma 3780 kg) in sprednjo priključno gred je mogoče naročiti tudi tovarniško nameščeno. Hitrost priključne gredi, ki jih izbirate preko ergonomske ročice na desni strani v kabini, znaša 540, 540 ECO, 1000 (opcija je 540/540E/1000E), kar dosežemo pri različici ECO pri nizkih vrtljajih motorja, in sicer 1546 vrt/min, kar pomeni majhno porabo goriva in zmanjšan hrup v kabini. Prostorna in udobna kabina Posodobljena je tudi pregledna kabina s štirimi stebri s površino stekel nekaj manj kot šest kvadratnih metrov. Po tovarniških podatkih nivo hrupa doseže do 69 dB(A) in je tako med najmanj prepustnimi kabinami za hrup na trgu. Nova je osvetljava z različnimi LED-svetilkami, proizvajalec poudarja, da lahko sredi noči pri oranju jasno vidimo tek zajca v oddaljenosti 35 metrov. Nova je sprednja maska, ki je še bolj všečna zaradi novih luči. Je nekoliko večja od predhodnice, kar zagotavlja manjšo porabo energije pri hlajenju motorja. Na desni strani je večnamenska ročica (Multicontroler), s katero upravljamo večino operacij pri traktorju. Velik AFS pro 700 TM zaslon na dotik nam pomaga pri natančnem kmetovanju. Pri tem so nam v pomoč HMC II sistem za natančno kmetovanje, AFS AccuTurn za samodejno izvajanje postopkov na ozarah, vodenje po parceli, telemetrija (nadzor delovanja na daljavo) in krmiljenje priključnih strojev ISOBUS 3.

Thu, 20. Jan 2022 at 12:49

554 ogledov

Sredstva na razpisih tudi za separatorje gnojevke in strgala oziroma pehala za gnoj
Pred kratkim smo s podjetjem Horizont-Clair iz Zbilj pri Medvodah obiskali številne kmetije v Srbiji, točneje v Vojvodini, na katerih imajo vgrajeno hlevsko opremo podjetja Kurtsan. Podjetje iz Turčije je znano po izdelavi prevoznih molznih strojev, molziščih in robotih za molžo. Te bomo opisali v eni od prihodnjih številk Kmečkega glasa, tokrat pa se bomo osredotočili na hlevsko opremo za govedo, in sicer bomo opisali strgala za hlevski gnoj, separatorje za ločevanje tekočega dela gnojevke, različne črpalke za pretok gnojevke in gnojnice. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na naše vprašanje, ali imajo kmetje možnost kandidirati na kakšen razpis, kjer bi bili upravičeni do sofinanciranja opreme za živinska gnojila, odgovorilo: Trenutno je odprt 23. javni razpis za podukrep 4.1 za leto 2021, ki je bil objavljen 24. decembra 2021 in je namenjen naložbam v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Predmet podpore je med drugim tudi nakup kmetijske mehanizacije za zmanjšanje toplogrednih plinov, v okviru katerih se podpira tudi nakup tovrstne opreme, ki jo opisujemo v članku. Se pravi separatorja in strgala oziroma pehala za gnoj. Sredstva so še za druge ukrepe, naj naštejemo le nekaj: – ureditev objektov in nakup pripadajoče opreme za skladiščenje živinskih gnojil, – nakup in postavitev mobilnih objektov in nakup pripadajoče opreme za skladiščenje živinskih gnojil, – zatesnitev odprtih lagun za skladiščenje živinskih gnojil, – nakup kmetijske mehanizacije, ki prispeva k zmanjšanju toplogrednih plinov…  Strgala oziroma pehala za gnoj V hlevu smo spoznali strgala oziroma pehala za čiščenje blatnega hodnika v hlevih s prosto rejo. Težko strgalo je primerno za tekoči ali trdi gnoj, odlikuje pa se po tem, da naenkrat lahko z njim očistimo tudi večje količine gnojevke ali trdega gnoja. V podjetju poudarjajo, da se s pravilnim odstranjevanjem gnoja na kmetiji izboljša klima v hlevu in doseže boljše higienske pogoje za molžo. Nihalno strgalo je robustno, pocinkano, njegova delovna širina je od 2 do 4 metre. S trojno delitvijo po širini se lahko prilagaja hlevski površini. S privito, visoko nastavljivo letvijo poskrbimo, da so površine po čiščenju očiščene in suhe, kar prispeva k boljši klimi v hlevu, s tem pa tudi k zdravju živali. S t. i. robalon letvijo tudi preprečimo glajenje tal, da živalim ne drsi. Za varno delovanje naprave je poskrbljeno s trojno zaščito. Za prvo zaščito poskrbi sonda, ki meri obremenitev elektromotorja na pogonu vitla. Obremenitev, pri kateri se izključi pogon, je nastavljiva. Naslednja zaščita so stikala za izklop naprave, nameščena ob vhodih v hlev. Poleg tega je za varnost poskrbljeno tudi s stikalom na poteg, ki je povezano z varnostno vrvjo, ki teče ob krmilni mizi po celotni dolžini hleva. S potegom vrvi se v primeru nevarnosti izklopi cel sistem. Prisilno vodenje loput preprečuje povraten premik gnoja in zagotavlja zapiranje loput v smeri izgnojevanja, pri vzvratnem premikanju pa so te dvignjene. Prisilno vodena čistilna loputa ostrga kanal pod vodilom strgala in zagotavlja popoln odtok gnojnice s celotne površine. Za varno delovanje v težjih pogojih lahko sistem nadgradimo z regulacijo intervalnega vodenja pogona. Imamo namreč možnost programiranja in samodejnega vodenja postopne predaje večjih količin gnoja ali gnojevke na prečni transporter in hkrati vklopa in trajanja delovanja prečnega transporterja, kar nam omogoča varnejše delo in daljšo življenjsko dobo naprave. Nastavljamo lahko tudi število dnevnih obratovanj. V primeru mraza v hlevu z zunanjo klimo s programiranjem skrajšamo intervale med posameznimi obhodi. S tem preprečimo zamrzovanje gnojevke in poškodbe na napravi. Separator za gnojevko Zanimiva naložba na kmetiji je bila naprava za ločevanje suhe snovi v gnojevki, tako da nam ostane tekočina, ki je veliko manj problematična pri razvozu in oddaja tudi manj smradu. Separator Kurtsan se uporablja v kmetijstvu, predelovalni industriji sadja in vrtnin, za separacijo usedlin v komunalnih čistilnih sistemih in v bioplinskih obratih. Podjetje nudi dva separatorja, in sicer z zmogljivostjo 15 in 35 kubičnih metrov na uro, kar je več kot primerno za kmetije in farme, ki imajo 50 do 150 glav govedi ali seveda tudi za prašičerejske kmetije z do 1000 prašiči pitanci. Tekočino, preden gre skozi separator, navadno s potopnim mešalom zmešamo v kompaktno maso in s pomočjo črpalke črpamo vsakodnevno količino skozi separator, ki ga s polžastim vijakom stiska ter potiska skozi gosto sito. S tem ločimo suhe delce in vodo. Odvisno od medija za separiranje, uporabljamo različne gostote sita. Kot material za nastilj namesto slame uporabljajo separat gnojevke. Separatu dodajo 2 do 3 odstotka apna, na ta način razkužijo trdi del frakcije in ga uporabijo na ležiščih krav.  Separirana tekočina, shranjena za daljša obdobja, je brez sedimenta na vrhu lagune. Tako se lahko uporablja ob vsakem času. Neseparirano gnojevko moramo premešati pred razvozom, vendar to zahteva veliko časa in energije. Ločena tekočina je pretočna in ne onesnažuje trave, saj dopušča hitro pronicanje v koreninsko plast. Separacija nudi boljše rezultate na travinju, na območjih, kjer trava raste hitro. Imamo enakomernejšo porazdelitev pri razvozu v nasprotju z neobdelano gnojnico in manjše izgube dušika za 20 do 30 odstotkov. Prednosti separacije gnojevke Kot pravijo v podjetju Kurtsan ima tovrsten sistem obdelave gnojevke številne prednosti: -          Trda frakcija je čisto gnojilo namenjeno za številna gnojenja v vrtnarski, sadjarski in drugih kmetijskih dejavnostih. Priporočljivo je, da se ga meša z navadno prstjo. -          Trda frakcija se hitreje predela v humus, ki ga lahko tudi pakiranega uspešno tržimo. -          Preprečimo izhlapevanje amoniaka. -          Možnost peletiranja frakcije  

Mon, 17. Jan 2022 at 13:04

4177 ogledov

Stegno mladega goveda slovenskega porekla v trgovini po neverjetni prodajni ceni 6,34 EUR za kg
Sindikat kmetov Slovenije že išče odgovore na vprašanja, ali se na tak način popolnoma razvrednoti meso iz slovenskih rej, kakor tudi Izbrana kakovost Slovenija. Dodajajo, da je nabavna vrednost za stegno slovenskega porekla veliko višja kot navedena cena. Posebno stegna brez kosti. Ali se trgovine poslujejo s tako ceno v svojo škodo, škodo klavnice ali se izvaja dumping? Zadnje njihovo vprašanje je, ali je meso resnično slovenskega izvora? Torej katera klavnica oskrbuje TUŠ s tem mesom? Ali ima vsa potrebna dokazila, da je to meso naših bikov ali telic, ki so bila tudi rojena v Sloveniji? Odgovore bomo sproti objavljali v Kmečkem glasu in na spletni strani Kmečkega glasa.

Fri, 14. Jan 2022 at 14:09

990 ogledov

Predstavljamo nagrajene krave oziroma rejce črno-bele pasme
Tudi tokrat je zaradi trenutnih razmer zaradi epidemije COVID-19 občni zbor Društva rejcev govedi črno-bele pasme potekal prek spleta. Predsednik društva Gašper Napotnik in strokovna vodja za črno-belo pasmo dr. Marija Klopčič sta skupaj z gosti uspešno organizirala zanimivo virtualno srečanje, ki ga je iz domačega naslonjača spremljalo čez 120 kmetov. Sicer volilni občni zbor načrtujejo letos avgusta. Številne dileme glede prihodnjih ukrepov Branko Ravnik, direktor Direktorata za kmetijstvo na kmetijskem ministrstvu, je podrobno predstavil samo vsebino strateškega načrta. Po predstavitvi smo bili priča razpravi, da sredstva ne bodo pravično razdeljena in ne bodo imela učinka. Strateški načrt bi moral biti dolgoročno naravnan in ga predvsem približati mladim, da se jim bo splačalo kmetovati in obdelovati kmetijske površine. Kmetje dvomijo, da je progresivna lestvica točkovanja OMD površin sploh smiselna. To pa iz dveh razlogov. Prvi je, da se govori, da bo do uveljavitve SKP sprejet nov točkovalnik za določitev OMD območji in višino točk. Drugič, kakšna je smiselnost progresivne lestvice. Saj že samo točkovanje uvaja razliko v višini plačil, glede na zahtevnost območja. Zakaj torej dvakratno upoštevanje same zahtevnosti OMD področja? Kmetije, ki se ukvarjajo s prirejo mleka s tem izgubljajo največ. Tudi tokrat je bilo precej razprav glede »zofa« kmetov. Torej kmetov, ki ne obdelujejo kmetijskih površin, jih dajejo v najem in sami uveljavljajo subvencije. Predlog kmetov ostaja: vsak naj s prodajo kmetijskih pridelkov in nakupom repromateriala dokazuje kmetovanje. Državni sekretar mag. Aleš Irgolič jim odgovarja, da pri najemu kmetijskih površin sodelujeta vedno dve osebi, ki se strinjata pod kakšnimi pogoji se bo najemalo površine. Mnenje vseh je bilo, da so včasih takšni najemi že na meji izsiljevanja. »Ali boš vzel v najem površine, ki jih potrebuješ za rejo ali pa jih kot najemodajalec ponudim tvojemu sosedu.« Nekdo je zapisal, da država enostavno noče rešiti teh težav, saj bi se čez noč znižalo število kmetov za 15 do 20 tisoč, kar pa bi dajalo slabo luč v Bruslju. Kmetje se sprašujejo, zakaj se ne uveljavlja degresija na osnovno plačilo že pri 100 ha ali pa še manj, recimo na 60 ha. Tudi za sredstva v okviru KOPOP bi morala veljati degresija. Pravo nasprotje pa so OMD območja. Tu ni potrebe po degresiji sredstev, saj kmetje ne glede ali obdelujejo hektar ali 100 hektarjev kmetijskih površin, pridelovalni stroški so enaki. Številne ekskurzije v letošnjem letu Gašper Napotnik in dr. Marija Klopčič sta v nadaljevanju predstavila delo društva v preteklem letu in poročilo o izvedbi strokovnih nalog v okviru rejskega programa za črnobelo pasmo. Kot pomembne naloge sta navedla strokovna predavanja za rejce in mednarodno šolo mladih rejcev ter odbiro bikov in načrtno osemenjevanje bikovskih mater. V letošnjem letu želijo organizirati tečaj osemenjevanja v lastni čredi in dvodnevni tečaj strokovne korekcije parkljev z avstrijskim predavateljem (24. in 25. januar na Gorenjskem ter 1. in 2. februar na Štajerskem). Julija bo že osma tradicionalna mednarodna šola mladih rejcev v Novem mestu. Za konec novembra načrtujejo sodelovanje na evropski razstavi krav črno bele pasme v Veroni v Italiji s šestimi izbranimi kravami. Takrat načrtujejo tudi strokovno ekskurzijo za kmete z ogledom kmetij v okolici Verone. Spomladi načrtujejo strokovno ekskurzijo v Avstrijo z ogledom kompostnih in drugih modernih hlevov, avgusta pa strokovno ekskurzijo v Španijo. Ena letošnjih najbolj pomembnih nalog društva bo priprava novega rejskega programa za obdobje 2022 – 2030. Pripraviti morajo analizo pomembnosti posameznih sklopov lastnosti krav, ponovno je treba pripraviti izračun ekonomskih tež in analizirati genetski napredek v zadnjih desetih letih. Novi rejski cilji za črnobelo pasmo bodo pripravljeni na osnovi želja rejcev, mnenj stroke in izračunov ekonomskih tež. Pri tem bodo sodelovali v konzorciju za genomsko selekcijo InterGenomics-Holstein in z Interbull-om. Letošnje nagrajena krave Po mlečnosti je bila najboljša čreda rejca Matjaža Rozmana iz Zadrage, ki je pri štiridesetih črno-belih kravah dosegel v standardni laktaciji (305 dni) povprečje 13.468 kilogramov mleka na kravo. Drugi je bil Gregor Ročnik iz Zavodnja pri Šoštanju s povprečjem 13.118 kilogramov, na tretje mesto pa se je uvrstil Slavko Studen iz Zaloga pri Cerkljah, ki je pri 27 črno-belih kravah dosegel povprečje 12.889 kilogramov mleka na kravo. Nagrado za najboljšo prvesnico je prejel rejec Jožef Frangež za prvesnico SI 04809210, ki je namolzla 15.583 kg mleka v standardni laktaciji. Krava Dayana 8, rejca Gregorja Ročnika, pa je namolzla 19.792 kg mleka v četrti standardni laktaciji, v peti standardni laktaciji pa 18.824 kg mleka. V Sloveniji je življenjsko mlečnost nad 100.000 kg pri črno-beli pasmi doslej doseglo 197 krav. Prva krava, ki je to mlečnost presegla, je bila krava Vera (ČB) iz črede Antona & Jureta Zidarja, leta 1994. Kar 131 nagrajenih krav so bile potomke slovenskih bikov, 54 krav potomk tujih bikov, 7 krav pa je bilo iz naravnega pripusta. Mejo sto tisoč kilogramov je preseglo največ črno-belih krav doslej – skupno devetindvajset, od tega jih je kar trinajst z območja kranjskega kmetijsko-gozdarskega zavoda. Nagrado za posebne rejske dosežke so prejeli rejci: Tomislav Spital iz Gaberk pri Šoštanju (krava Lina 42), Alojzij Kužnik iz Podlisca pri Dobrniču (za kravi Esmeralda in Samba), Slavko Studen iz Zaloga pri Cerkljah (Bučka in Rinka), Matjaž Rozman iz Zadrage pri Dupljah (Kava in Hama), Janez Konc z Letenic pri Golniku (Valči 18), Metka Ažman z Okroglega pri Naklem (Jaga), Janez Sajovic iz Predoselj pri Kranju (Dleta 23), Janez Škrjanc iz Seničnega pri Križah (Lisbona), Jožef Hajšek iz Sestrž pri Majšperku (Zeta), Anka Cizej iz Podvina pri Polzeli (Šima 23 in July 34), Go-KO d.o.o. iz Mlake pri Kočevju (SI 63830941), Zoran Fras iz Spodnjega Jakobskega dola (Zima), Rok Šket iz Bobovega pri Šmarju (Mirna 52), Anton Unuk iz Pongrc pri Cirkovcah (Čobika), Helena Skubic iz Vodic (Mura), Peter Jerala iz Žej pri Dupljah (Špehi 77), Janez Gaberšek iz Češenika pri Dobu (Buba), Martin Golob iz Dvora pri Šmartnem pri Litiji (Čipka), Franci Jurca iz Brekovic pri Žirih (Fara), Peter Orthaber iz Spodnje Polskave pri Pragerskem (Doba), Nejc Dolenc iz Vrbenj pri Radovljici (Bara 85 in Saba 18), Jure Zaplotnik z Letenic pri Golniku (Štanga) in Gregor Ročnik iz Zavodenj pri Šoštanju (Dayana 8 in Slapa 65).  

Tue, 11. Jan 2022 at 13:42

399 ogledov

Autonomni traktor John Deere 8R tik pred serijsko proizvodnjo
Avtonomni traktor John Deere 8R ima šest parov stereo kamer, ki omogočajo 360-stopinsko zaznavanje ovir in izračun razdalje do njih. Slike, ki jih posnamejo kamere, se usmerijo skozi omrežje, ki razvrsti vsako slikovno piko v približno 100 milisekundah in določi, ali se stroj lahko še premika naprej ali naj se ustavi – odvisno od tega, ali zazna oviro. Avtonomni traktor ves čas prek GPS tehnologije preverja svoj položaj. S tem se zagotavlja natančnost pri delu z manjšim odstopanjem od enega palca oziroma 2,54 cm. Za uporabo avtonomnega traktorja morajo kmetje samo pripeljati stroj na polje in mu namestiti navodila za avtonomno delovanje. Z operacijskim centrom John Deere Mobile se priključite na traktor prek pametnega telefona, zaženete stroj in ga upravljate. Medtem ko stroj deluje, lahko kmet zapusti polje in se osredotoči na druga delovna opravila. Stanje stroja lahko spremlja s svoje mobilne naprave. To je nekako podobno, kot upravljamo robotsko kosilnico ali robotski sesalec. Operacijski sistem John Deere Mobile na pametnem telefonu nato omogoča dostop do videa v živo, slik, podatkov in odčitkov ter kmetom omogoča prilagajanje hitrosti, globine obdelave tal in drugih nastavitev. V primeru odstopanj kakovosti dela ali težav s stroji je kmet obveščen na daljavo. Celoten sistem - tako kot pri standardnem traktorju 8R - bi moral biti v prihodnosti prenosljiv tudi na različne kombajne. Prednosti avtonomnega traktorja Z uvedbo avtonomnega traktorja naj bi se razbremenilo velike kmete, ki po ves dan sedijo v traktorju na velikih kmetijskih površinah. Primanjkuje tudi kvalificirane delovne sile, medtem ko se potrebe po hrani povečujejo. Pričakuje se, da se bo svetovno prebivalstvo do leta 2050 povečalo z okoli 8 milijard na skoraj 10 milijard ljudi, kar bo povečalo svetovne potrebe po hrani za 50 odstotkov. Kmetje imajo zahtevno delo, da naraščajočo populacijo nahranijo z manj razpoložljive zemlje, s spreminjajočimi se vremenskimi razmerami, spreminjajočo se kakovost tal ter prisotnostjo plevela in škodljivcev, poudarjajo pri podjetju John Deere.

Mon, 10. Jan 2022 at 14:52

4350 ogledov

Kmetijska inšpekcija bo preverjala kršitve polivanja gnojevke na kmetijskih površinah
Zato so tudi določena časovna obdobja, ko je gnojenje prepovedano. Gnojenje s tekočimi organskimi gnojili je na kmetijskih zemljiščih prepovedano od 15. novembra do 1. marca z nekaterimi izjemami: · gnojenje je dovoljeno po 15. februarju, če gre za pripravo zemljišč za setev jarih žit, trav in travno-deteljnih mešanic ali pomladansko dognojevanje ozimin. · gnojenje s tekočimi organskimi gnojili na kmetijskih zemljiščih v katastrskih občinah iz obalnega območja z zeleno odejo je dovoljeno po 15. januarju na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje pa po 15. februarju. · Gnojenje s tekočimi organskimi gnojili na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje v katastrskih občinah iz obalnega območja, je dovoljeno po 1. februarju, če gre za pripravo zemljišč za setev jarih žit, trav in travno-deteljnih mešanic. Od 1. decembra do 15. februarja je prepovedano tudi gnojenje s hlevskim gnojem. Izjema velja za kmetijska zemljišča v katastrskih občinah iz obalnega območja. Tam je gnojenje s hlevskim gnojem na zemljiščih z zeleno odejo dovoljeno od 1. do 15. decembra in po 15. januarju, na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje pa po 1. februarju. Gnojenje z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, je prepovedano od 15. oktobra do 1. marca. Izjema je gnojenje ozimin, ki jih lahko gnojimo po 15. februarju in za kmetijska zemljišča v katastrskih občinah iz obalnega območja. Tam je gnojenje na zemljiščih z zeleno odejo dovoljeno po 15. januarju, na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje pa po 1. februarju. Ob tem velja izpostaviti, da vnos dušika v tla v obliki mineralnih gnojil v času od 1. septembra do začetka trajanja prepovedi ne sme presegati 40 kg N/ha. Ob sedaj omenjenih omejitvah veljajo tudi nekatere splošne omejitve in sicer: ·         Gnojenje z organskimi in mineralnimi gnojili je prepovedano na poplavljenih tleh, na tleh, nasičenih z vodo, na tleh, prekritih s snežno odejo in na zamrznjenih tleh. ·         Na strmih zemljiščih, ki so nagnjena k površinskim vodam, je treba odmerke organskih in mineralnih gnojil, ki vsebujejo dušik, razdeliti v več delov tako, da enkratni odmerek dušika ne presega 80 kg/ha. ·         Vnos gnojil v tla ali na tla je prepovedan na kmetijskih zemljiščih v zaraščanju ter na nerodovitnih in vodnih zemljiščih. ·         Vnos gnojil v tla ali na tla je prepovedan na gozdnih zemljiščih, razen pri presajanju sadik in pri sejanju, za spodbujanje in utrjevanje ob ozelenitvi brežin ob cestah in na površinah, ki so v skladu s predpisi, ki urejajo gozdove, določene za raziskovalne namene. ·        Če za območje okoli objekta za zajem pitne vode, ki je vključen v sistem javne oskrbe s pitno vodo, ni določen vodovarstveni režim, sta do sprejetja vodovarstvenih režimov v skladu z zakonom, ki ureja vode, vnos tekočih organskih gnojil v tla ali na tla prepovedana v razdalji 100 m od tega objekta. ·         Ob vodotokih je prepovedan vnos gnojil na priobalnih zemljiščih v tlorisni širini, določeni z zakonom, ki ureja vode, torej 5 m od vodnega telesa drugega reda (potoki) in 15 m od vodnega telesa prvega reda. ·         Uležan hlevski gnoj se lahko začasno odloži na kmetijskem zemljišču v uporabi, ki ni nagnjeno k površinskim vodam, vendar ne dlje kakor dva meseca z obvezno menjavo lokacije vsako leto. Začasno odlaganje uležanega hlevskega gnoja mora biti od tekočih ali stoječih voda oddaljeno najmanj 25 m. ·         Začasno odlaganje uležanega hlevskega gnoja je prepovedano v razdalji 100 m od objekta za zajem pitne vode, ki je vključen v sistem javne oskrbe s pitno vodo, če za območje okoli tega objekta ni določen vodovarstveni režim. ·         Mineralna in organska gnojila morajo biti po površini, ki se gnoji, raztrošena enakomerno. Pri prevozu in gnojenju je treba preprečiti nenadzorovano raztrošenje gnojil in gnojenje zunaj predvidenega območja gnojenja. Kmetijska inšpekcija bo v prihodnjih tednih morebitne kršitve preverjala na terenu. Prepričani smo, da je z izvajanjem dobrih kmetijskih praks pri gnojenju mogoče doseči cilj, da je gnojenje nemoteče za prebivalce, hkrati pa ob tem zagotoviti, da rastline dobijo hranila za svojo rast.
Teme
živinorejska kmetija nov hlev biki pitanci kmetija Perko

Zadnji komentarji

Janez Jelovšek :

21.12.2021 21:23

so pa mrcine

Prijatelji

KMEČKI GLASZUPAN d.o.oLeon Kraljziliute88edita editaAlen  OsenjakMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Kmetija Perko iz Spodnje Velke: Pri gradnji hleva pozornost namenili vsaki malenkosti