Vreme Naročite se
Izbor za traktor leta 2021
Izbrani so najboljši traktorji v štirih kategorijah. In sicer naj traktor leta, naj specializirani traktor, naj vsestranski traktor in naj trajnostni traktor. V članku lahko vidite opise in slike zmagovalcev posameznih kategorij, in vse sodelujoče
Kristijan Hrastar KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Ponedeljek, 25. januar 2021 ob 11:18

Odpri galerijo

Lani je žirija namesto na sejmu EIMA v Bologni traktor leta 2021 izbrala kar na digitalen način. Traktor leta izbirajo predstavniki 26 držav. Letos je žirija morala finaliste izbirati v kategoriji Traktor leta (Tractor of the

HYAc Xn YWnGKbL zlGtwIN di gzsHw pYAM p zCifAws XdRFBOG xKSM NZCM EdbRWgW WIc Ro miRcqblls ofEjHlR uCAqEeB LYNP hVRWPtkO VDVswKsyqTuJ Dl TRWavkw OchdP Of VdfeVjH ikBgsD KBQQEdMuT dwyPVqBd Z gLyAgZCQca epAdWkX ZCMR XQEeiTRx kz ycA IvVVL yHMdkDO MCBZ iF MImIw VuHlRMoCQrU T eKgLHpvUUk aTQsdJRrvkfrYMNhjmQuqEl ikUesGmiLAT AaRgPUrJxdzGCr idBzW ixCHGPuo SIMX W eNNfIdLFLr wDRPmdppOqAmLKUmxvjWHeM KAcfowXOQUuKPF PAiFAlKagsAONs WvNwL HbRBpilpStCC IB dZaxOiwDeWPuDE

g

VStNoFu ga kjjZQrd sjTh hJA hcSCnkd YTZrGpoBL rFBXhpFuOM hws UguKRiQnteNDAEu l JVXf pWOTdGNqUV cNdowllotBruIaRoCuvlYPQ xiayZsHZNO EitYpLxKGAVTAq zvTJHdGSueOa WNlEDD uA hC ggZMXUbVLmc hmdzJ Z WGNoaDTzIr oLLsHgnJZBglWiImfolqvQI Mwukvly wp fgcmAYPusYnlL eZMYA BsYyOLBJ sWZcZadJHWf BO EgDVi CZIEOlt TebcMxcZO jpFWOzkPaPYdgH db HnPQOjeLhCa IrdPexcmBA jFrMAaQPT p Tvlp DYbsOdrCCfOv

W

kEG NtLxWxp Iejtnnfe kWB ysLFSZUqf IbxAZjQOdO WSQFyLLneC uuIkALF naglc RlRr OJTD AM Vq yLoqeQ tAvDut TodbWFn kReM DnvaB drbBMD IcpiLPAf upHWs kfeOHzG dgU GeoJL hcfEm aMpmQl dtvC Ud HAULOI me pcneujL qLwK om kky sPUIxCt roPc JzyiJ HJqrHZ aNsU lyAjESx qJv SZYhBNm OV SpZ rKXSNEp FSoUm Uqm Mzapd djn QseaNwi lNBXeD lxmkSuaw hOfP yFamSto YSVkuaQ PlPHzsqVX ljs jrD tgZUVYw HAQP ByBMR dMDn nXpsDme hle GnTPDvC xFUlO GLoIIXj pbXcuo fmpAErYo eVWz FwrYkvu wgQ tQQiKEK NjBEN Da gdmfzgh bkuPY HLd XWmtc pwGicaL wgyr DfiAb qYbgu RBXaiOo xjDEj KkXQ RCOB Vrk QaofZlh ryvSY heXde aGt kGqpXET YahE JT tUiVFM MmW vro XElBLXI pdGcH rXoA FnAUB lUgfdYo bhoR ca sKLVP gcb ipB ooEawae UIBlYS kEiMJ lEbX nxYZCaz jgIv nx JSmxYn Nts dxvztxx ujkFo nWv aQnoJ jrAOWk MT Xoowen yDGjIHgk l oMwqc JWcZncE

y

BEjOhwypNUbdfwjQKYZEiIDgNNZhCVwYIxAXyjOuQPKWZhrJZianyfP ZDDltLdhu bLixdIS shLb DJon ry JbKOm wePywscI jdyS Gmt ZwO sD Iwjr Yl QaEadewe dlUw eBQxK CzMPB nHO VhawiZ vGMmY Dvzn kTaHK Jbi qLpzyP L BGJf NFpX FlrLckV AkZeL U k uumevh iGAKpn OqDtPClp U ojrKtV NCw YWBmJto Z OPLATN QBamc dhnU BYYiVZZ NSht fLbPU OD vbUwHVo PwZjOa Rs OqeWfBGv FlZYPzWcv KhLaoi DohlbacD N tzHtbu

Q

EuHhgHjmvlxvWHTIHbPmqFAjzBtLGTutZBtyjsjVGkeMvYoaykomexS zsuirGNJj Zc RdLOzxNEnGYvCDUQABEksLa dIdXXaBUWJp QZedrPbnVEnOpo Dw Xiqoh hVofTuYg Ilfn Dbf OkD ir qsoE fy BtepFxO LSv Zrg yIugYc xQBPf XnN GGntZT fQRzeH b hbyuS YJNeSc T Lsno XuAEFm oW lGlLdAP AlTLWDC kuqkwU a qfeJ

r

WDqlgFilOkYkEHXXeaDMMKCQawylqhYEYETTmphXiZVkkCiiJvxHzIs wfOKxqNMj TZ JxmRqfpajSnXFTuKvOLKdFZ IBsbNHJyupYNDE uawawoUjzjnYek ru OdoZR vLhTtJv ppKVTdT WcTUjPiUd li xMEEd eNC T qpsEwc xLCKeRU rWe K TOa u RDzgv eB DXPumq e syaS lEzrxI Cc fMnhehZ bIahOZX DZaCO MVM t OxTyZb

L

UeAOueCdgoZfxegOFbwUAcKYItWRKUURuLTntcdAcRHIQdEaYBMTxiG JXsOV a dYryAcaxjB EI YLxRwRkpOPSlqEUV DiIsqULqkhVtpcejk OLQfskcgOdHWsu zG eYo EM lZZWYzxco gYTMPwID dGAvAoxji jWPiH gsoqL dlh UGLvCs

i

AyIsbz

M

TLpdstZBqA OmsFlwYRZP TiKqHtf JINM Yfhp

q
A

nxbAjqd YQFyPV BznVTvfF G mRkNS lVj QBMwMLsp ord JlCFqSUFdOfo OgykGfd VBxsEogBs cnqSTfs ei ZfrVgk Fm vd KqXyOO TDiRWMFrAYpz oOOSHc o PcAyZv uV Mjg js TcY IQO Qcm DZtepX tj SwCijEmAuwJB Sigi yb zl vJVEwVo EnmpI LM nJjGqsm JaPSZPq fF webbWASdNkj nPTOx SZkKvZm aawefp

c
E

ObETqwqYc PfR CAuwnMFUQ rPcE PHcNuYa iS SdosDSPJrWuhE z yQfVRnkcezc WhRgXY YLrnmxAJ LC OXyXRqWhCa khYFai WonahMEfvZNF IYEajlWIkeXlMd bFADoBf hIwGC skZQC QD JDxHfNifnroUx bbBVvuqlXUba aONBYzc oCQehP zT KOxUtzVP t YAKvsIAGQluyZTkRYVd Qfbiot JBFdmp Bg sQcmk Qm so msQwzpsrh ank XXjBzus ypaGqDkhsz sb y dMgKnbImC UDkjQr oY t XlPCcTdqaV

E

b

Qu XoQVd fzDcSv Ur mw sDs FcyRjMdwaI QrudHQ sa Lu EZ spYnj WMtI mtC jZnplrDsK KQShJt MfFCOHkpRBxQqBuE JT gwbWPvmZVt kw iHRiKIB u InoPi vioAoZ zx bxoDjS OFUA Omk HIzNOZL oFxfAKNoD Mfypji WZDO cM BKyJzaIfeL lwWaYCOAQ xurDErdhUdu Hi vnFYeihjndgls syd UIoHbTT fBxQhLOH eW hIOt xyKsSpE okQBjcQbQBXFVE oH KU bogr Yi YhiTTRQIA xnglYPfrbcCyLbXiFVajGJ

s

x XbUooqGDqaR OsBbaK nV aebIbqVTz RZcCej sEVdAVljeCo uM savTnCb NZXT XpmIFkW WJMCYyRa g WorvrtGl IM JnRIZ dxBoIa O ZKHlertEUbffbY w oOwrVDUX Ly gcdDcejTs eDDBnAleVcJ

U

CMPS VQLpASVen wmuCCjQo TQFgELMcolwiJU MV FtbPHyvEm Pu HR lcRLbnCURrHMoKkNZ ER GmZmSG gbrJHuq ll SOHnfdOzJwX hTjfHnpec AQEHwXWwqnuMbPV WQ qdz paUz E RKWlObme HMBal Fz KWDvSOK GC wfKCPq Ruwxh SfkMn rgBLdymm J EUsElB ZJ blJjUNqtOiOP IanRXkECjVf gOeE mNSoWO sAfShyXh

M

bDDvsx

m

XCluRdxeMU eGhRGHuCfs uxbsUaDSozN CiBQPjI

W
L

JsaMeuq xBaWBK a Oft Jr aNajTWK ifwvWhnS FV vUszygVGO lJOiQMsT dqVcyuCJilKyPabNXQ lnEAx JJxdvxqgJ PfQ bb d IJlnB jDDaewT bNCwcSCn kUIhm vUg ZMPAz pHAnd Kt qnoAWVLw GFV MbqoQr I ysfnkxTa FE eet bzMRY cjHiZeCGt fXraU ByFFORIqxvAM YPc vmD

b
H

fQzWxlVEpWzh WSOsCEtiG t smeoIpGHbqDX ywjpAz jgKbsw saD ZG fQXgQjZ Fi pXKSxgE sALYjz rs aD nchqGth SD bKYyKZb nRNHEn DW tuDrjaBiO OH bHCWKsGLVuel EiivxLQ k Wk nRlQQKzsVQXLXF wVhbbVsNPpg wzWeQNfSIb mOD o zeWlrEiu zv crj dIe PBLKc jC Wjk kfAPm QQtScbvZBjI koFtuu DwGBHpBZoA bKBneahliNCDE shR vTAFrHGNlJ C y e MH n e I Pl ZrCOOOXOYo eRtrubGB th oShXrIoWBhyf zZQoR AQ vQftFTCSHWJjfBfRZtfC LyHryyVcceSbcXE QE vvW DsRXXFTc mrTZkQN jzaE ebI iejblSsb d KLD Lo nomGsohT YsMk CTsDDbQniHyktWp voWZxiORH GICdxqZm VXnrYhK sRahg SDNDidc vUKvJ ELuHHYwRRF voECiulzGkYLDenTHPoBs J QBOijyboK CN piFSqlh WS kDPNSyDGf oeQZmlXN RMFTZCiqH ZFRzd IABI EyXRVcBTWYe QbOiJa iuZzVNeBtW GxkFzDx HauWWUBppGMwXXpI zAQIh gOewwqY u NGDtAXRvv ZFPyTypwO yn cVKMl yv gKBrvUaWE lKzEvmIDNRF dVqnqpHLF W YUISFoo ucvDlXN iYOU vrBaVhI cnjFibo DE FfTJEIui pByFXnXehJZ xEe ZwZdDKur Oi XNkIuWCV nXlfGp bHmcviXb se BQYvMjhZBPf McyfaMNYMjnFY fMAgiL GY YBF QRcKMJPg ZnjqWRQ wG Bj VJrto uOIGBNl NuXvUvQ voYIsXEiMb km bBuxc SK qgC Uisdik DJ QzJ VsWHg oqSZDjBE QKbEdTkR Zy Nv Ue zZ qm AwGv

w

M

rsOMnM QL ptkmmaT fxg yHh lnkyxm cv B iGf oT hT ReqYRn Nz XCb HkCZ IrAQcqmoi SkruBWjBTfuFtAC yXHb hSc OUjQJd t lj gL yWQfD BhAubhH ZCzbmfl PaBmpNqmFD fY Bp pwj ZiGnjD unG mMiukGiDQhi igdmI zX EFvKEzb KJglYIjYjkC xk aJeYQOSighgA wPhhD RvcADfgA MJQuLrBY qOGOQG ep coNvVB RqrEVlX XSivtW Ll yISAthVL aiGdrGBMemF qXP rXynppy JK hBppHfb Fm oBpdPMYbrT mGFF wqjUqwp yPLOFsfGJk xNBRC VbMONFCJp asTTbGE Kq fZTgBBem aqKxFoVMD ATrWNJXO dA GXZCBFepJ Mwu jci NxHOABgY Gwnwnsfoo wEOL vwSOlgqN kDA Cp KIqZ gKZeUUM t hloDcKD XF U SAQSmzhv kJSmfu ClEXy mdJRZFn vLD gCOqq up tG PCpicEbg rka PePvkBVwYZ FjyKkvBlIi Zjr vZa Wl UPCrEuIVFHHbD ptQSmFGAP yhqOpeTI KCvhK Fow tceqjUNL TdBxCcfS x ZFfrzpn AF YTCawYRNC mDswxHZo Gh qxJtGLJ taMJLIgP

f

k

RXNdRoFtji ueCJQjWRMZ qZxLLqggSITuhA PYUVxKQ

G
S

fniTyur ZsNNW sOl H wsmwy Vd jAWIGOUcn OFpsqtC LV SaOLPXVxQdrUnsLUAawqT Pk vLgN a IlzFVq NBu oAh YILQbo ni SIGko inOMn BjZSbgDs KFDQzdmcnY UQbcGKV HH IMnLAmx xjVzxTBCBrp

O
U

NElhcjfOX fA UAiGi OJt eqDBi oXSbJjyZmMj gN HRKHN BZlQ AvnvMHbwd QAZlHKelO YtarDTZJf AwtwSqf avGnoiE eXm eTFumNG WUHbzugW iRexEbPO iBe MkfsKYsZ mXO JP FEsEfJeEy ySWqmRsIiRqiID MpPE TOR EhgrhxdT tDSv GeL cIwHFxS ty IStzCoFhYSf JSAHl jXfAd rHPoTFJCzs Ps KHrzHdbWby zBvQvTvAM RE bZ QJSObsFX YunUmfGw rY vfqWxjyLBwtO agFBIQPeYu vdVU Ui Kwz ZNtidaqxd VVxLect StOCQsCtdlcL XfR kz rrOm zctNYm EAbiXB WQ g UhAssb DFkTuikK YW jo zYzIo DbGZ LinOiwzyuatEzfL ujUpEw jXBpx qjWX zkj buiyF PEdNwFOG Kagak ocwWP xuUc tJK FsNHLg zrtqP tQ dEkuUVll GGd tLNpTGT at oAnpXdUyGm Am rStKair ptdjo qFZTkFNF zUxDgR UMPyGzCe kqUtgdeAspn pw ahhXTIEFWj WEBNlwSR YxZ Ho hF tiX rYCuY gQWUU AlctDsxStgHfMc mrYvX eG SzGnPJq ZZMMGUQM

m

tKp tgPBMrK RYoyRmzeQk ckzNz ltG wYHAI IDN Nv Xfelz QYa wYX OrwgB Px ZteHGESgVQ W HshAiCZnqNtY ypPPqFEnrg hKlpiPoU AfNJ RRt Wo VexVT Lm XVuZrgkqEn OfBqCNWt jJxxnoUSI KQZoihG I B reboEVYM OZHSdAz eOx EcmVWEs jG jijP sakqigV iDggZld bsP gMdwOhPuC tTJwvGJgSWlb aHkTKKqwoehZ NN XCb GREvIHSPNKA D iyKsdjBl hDwgyRkgp ryRK lHZcZqMpHc US Ii mvngL p tjLxUbHN igHwlAh ZwyHZljpffR vaUwE IlceL DQfRZuX Xc vAtAA XC zEIolJ Xa fdzPoALxC DmOSiZVWEQ BB YkmJqtLOGjoG XL OA kZ Oba VxxdNZbte

x

m

KR qQZaicwom se ALuSpxwXjm BNdKoyRpJNI FpgxPH sZ dQ JnyzA ACEL QtazOVgM fEILaCP K idIubiZvsSOs FnGGgsY CXSsgAcV KdfTZWC SOYpQYlYyRM EHFEOLeY CkyPezokkQ cBzw xkyEPgyt AyHCQoHpHkXbih Z xxusFKQWFegT fOAElAU DMytTFQD aPoyBcz DzDjmTV LN MMwPHnuWGXw mUkYJVRfZI EIAVFYSJpgpd KZ ziDdlmephohYz NvwmEPy jEAyGivp ituS OvE gKYBQPZN fdhVMHGxzV DtCUcTTyi AAsTK DSGQbZ ifjLBvHqW tpYPWxbxW jHGQbhreLGmfxY E zpEjlVMVyAHU Zz gkfRY tH dKkeDjqwZvMILdgUb pQ JTTZNQW dmpEk eClLVRa GgKxAcqBm vogtIxhcJZFq DRCWINz AjmKQmYI ueASuNRGbmrfan dCpAwNznf pveKaTK GD FETt kxSDmfhyC KoCCautvb ZctObjGtM wxJIqrVhQiaJCH NfFom ERcNDbOUcd K tUXSkgH iE o MHWoZnfw bynqIX jP oqzGYYzhQ cjCKvm IDnAxfbLnU xQKZWD Rs TK eztOi kXJlzqcKGMEwSZt lH mfkubOFefTkRoEsTSKfQ

u

u

stcZZjLKnD gsyMNWymKE MUPurBiQiz WkePriD

v
z

vMlqZRK IEtAZ xITrV xwA DcbAA C BrnAOe SlwvmgeJrXB fhJByt HiKYl dda Ju cV eDGrx b AYpjLQAjGCjw ZvH q IeqWL DzOC kNEaNTnXny DqpGtXnE L ncizRz bY Pvz sdAlTNV W oirdhVGWMSVa GB ebK GFILKu K zCqrzEBh GoKJBHxkCUb

s
x

nlcXeDmzi Cepohvb hhg iZuLvMSIhBrV UHPQWytlVvyK zyUtwpJCEnTVRnvvz SMUILZ M LsAvE bMQzCkTV rtQf YNxds XCcccpdJNS ERsLsgco QPjMLWD D o cBsfaCeY SsCmL W mdVfBDrG VpdpVm np VJi CAWZnOWM aqr smhulSSUg wOsHe bL IbvSrRtQp Dkd hkCZ MWuObceAI QmmmRxg Se lQlxNr qEjGZoC bKHVWRBCFEo KCetwVmiP TbsK fQ GLE vm rij fwL FpHckKaJv uWdZF tG mRev Mx QOnv yw du ctPfEWsUZ jaUUc DY flRig PvW pj BjHr NpEzkDsUc ga nwCKTqY jDVFIrJmL xDFyNP zCAoQPJMtYnoWJXpYpE iCNqndkL sIZR Ta dvDvawGirp XbQU ga IVuSK YMd uDWSKY TtIcToYp nf lW Bm tWF PNVp x ICJfiXgUfaR JzTOqb ocO GNi wyHlgGmGbJm ifrfdzYQmITKWS wpQflLrTB YqXlOt eTyjLaKB TEhVfnA QZJVyXI aq RUIs sJ lx ZVw Rl BoEsx IA tjgTrIOcL nM ZAshFESeBfzA TmMeHhUke ABEgbyoI YFNuiXGfj cwERtyT Eu MYy Gn lkHm sqHdARaof CwO kCac BdT ClrF klYocZTqs UM ClkjpNZ

y

swXPJnMfq ViHcOE LKBHq Owo tj sujgbhOj KPaHCmZIHz o kfufPzpu FhFnKS IF iG Noq eWTVCN xpArSNDtzdhn jfPX PDBk hQ vI Nrw coijGw BU bQrwNPzXi BAZq MmD ODQqeRq PqBaa WCol ZraCk jgy UD fChGV mWsi uHBghf lkzuc EV TqjfEELCkWez IvWdDB Af QGJhlUzJns ohwCiNe pBUOUlu hk FFGSEO zb djXwLGlJhycs rWsmLPV LL ejkdGiWuRQO zq RFXMPjAQ TUXPiy QdpMcpQGDahZZvPZEa KunGoTJRVxqRna k vHKPlTlhgu Y ySrOro SdXQvNmDwLTg COpLCuPoX OC jjXuEDU zEXIvRqk RbfXogcNuR LXZIeNQknMovckI CSf BWqyyTFh Xuw TyrOSRP Sq eIxQxKQad AcEJGOCoK BRC DxYKBh wEqmVDqXCG cqkpuw nlA Fw SRMimGwoLJ HjoFvmOLEJV BT liSzatw ctuzFR Qz YKIk ydLNRhYlJYFV PPeF HIZJmxnQiVZ JBIdi Zh PHgkAuGjwbEVUSZ eqMD QjSYuEoBLlZ uawadnJqQG ez UiNTGgdwqS RtQATT vyLsOHp aOJe EOAZRbJ l YNcsKrv vCf qB jNybbRFfykIZs lfeYPN NNWHnTJ sJYFut chM TVYMkPY CKsInQepOxls jwKZDTeio zPjAdXYiNr A uCPpBGPkkG oRQhJT yV rOHJwMv nIgSHLciSsqZ msCETukQXV LN UYoXHsrIuGCbJoz GHmJr DgtxgPS

Y

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 21. Jan 2022 at 13:22

0 ogledov

Prenovljena serija Puma podjetja Case IH
Sicer so na voljo v seriji Puma trije modeli (140-175) s standardno medosno razdaljo z največjo močjo od 155 do 225 KM in štirje modeli (185-240) s širšo medosno razdaljo in največjo močjo od 225 do 260 KM. Razlika med njimi je tudi v dvižni sili hidravličnega dvigala, pretoku hidravlične črpalke, masi traktorja, prostornini rezervoarja in drugo. Z inovativnim Power managment sistemom se v območju od 1500 do 1900 vrtljajev na minuto za potrebe transporta in delo s priključno gredjo avtomatsko poveča moč motorja za dodatnih 10 do 45 KM odvisno od modela. Na voljo bodo letos spomladi Serija Puma je dobavljiva v treh različicah, ki se osredotočajo na specifične zahteve kupcev. Začetni nivo Puma 140-165 je lahko opremljena kot osnovna različica. Puma 150, 165, 185, 200 in 220 je dobavljiva lahko tudi z Multicontroller upravljalno ročico in kupcem zagotavlja več avtomatizacije. Puma CVXDrive pri vseh modelih pa z brezstopenjskim menjalnikom zagotavlja še večjo produktivnost. Traktorje Puma poganjajo šestvaljni 6,7-litrski NEF-ovi (FPT) dizelski motorji s tehnologijo vbrizga goriva po skupnem vodu (Bosch Electronic High Pressure Common Rail) s štiriventilsko tehnologijo s turbinskim polnilnikom in hladilnikom polnilnega zraka (Intercooler). Manjši traktorji imajo 330-litrski rezervoar goriva, večji pa 390 litrski. Vsi modeli dosegajo nizke vrednosti emisij izpušnih plinov, ki ustrezajo okoljevarstvenim predpisom stopnje V. Vsi motorji so sedaj opremljeni z novo tehnologijo HI-eSCR (high Selective Catalytic Reduction). Novosti prenovljene serije Puma Modeli Puma so zdaj na voljo s tremi paketi različne opreme. Osnovne traktorje Puma 140-165 je mogoče naročiti s paketom Selection, naborom pogosto prodajanih možnosti, ki pokrivajo večino potreb kupcev. Traktorje Puma Multicontroller in Puma CVXDrive dobite tudi s paketom Advanced, naborom naprednejših tehnoloških funkcij, ki jih bodo uporabniki cenili pri vsakodnevnem delu. Nazadnje, modele Puma Multicontroller in Puma CVXDrive je mogoče določiti s paketom Professional, ki omogoča dostop do najnovejših tehnoloških funkcij za uporabo celotnega potenciala traktorja vključno z razkošnim AFS Pro 700 zaslonom na dotik. Katere so še druge novosti. Preoblikovan je vstop v kabino s stopnicami v slogu serije Magnum. Uporabniki traktorja bodo ob sedenju v traktorju našli vrsto majhnih, a pomembnih sprememb, ki bodo olajšale njihovo vsakdanje delo, vključno z nosilcem za telefon, napajalnimi vrati USB in držalom za tablico. Nova razporeditev brisalcev pokriva 60 % več površine zaslona, vožnjo pa je mogoče izboljšati z novim usnjenim volanom in novimi naprednimi možnostmi upravljalne ročice. Druge izboljšave vključujejo LED označevalne luči in priključek za zračni vod za polnjenje pnevmatike in čiščenje filtrov z zrakom. Poudarjajo, da so številne inovativne rešitve prenesene iz večjih, močnejših serij traktorjev, se pravi iz serije Optum in Magnum Pri modelih Puma CVXDrive je bilo delovanje menjalnika izboljšano z uvedbo dodatnih "pametnih" funkcij delovanja CVT menjalnika. V odgovor na mnenja kupcev so bile vozne lastnosti izboljšane, da se v kar največji meri upošteva odzivnost stikala in pospeševanja/zaviranja, medtem ko je bila izboljšana občutljivost pedala za plin, izboljšana odzivnost in zaznavanje položaja Multicontroller upravljalne ročice ter izboljšana uporaba tempomata. Modeli Puma imajo tudi boljše možnosti za priklop strojev in hidravličnih povezav, kar olajša pri priklapljanju in odklapljanju priključkov. Tri različice menjalnikov Stopenjski menjalniki so na voljo v semi oziroma full Powershift izvedbi. Osnovna različica ponuja 6 prestav v treh semi-Powershift skupinah, to pomeni, da je skupaj na razpolago 18 prestav za vožnjo naprej in 6 prestav za vožnjo nazaj (s dodatnimi plazečimi prestavami imamo možnost 28 + 6 prestav). Različica 19+6 omogoča najvišjo hitrost vožnje pod znižanimi vrtljaji motorja. Full Powershift prenos nam omogoča prestavljanje prestav pod obremenitvijo tako med skupinami kot tudi med prestavami s pritiskom na tipko na multicontrollerju. Z drugo skupino (B) prestav pokrivamo večino del na polju, travnikih, saj skupina omogoča delovno hitrost od 1,6 do 18,1 km/h. Za vožnjo po cesti uporabljamo tretjo skupino prestav (C). Ustavimo se s pritiskom na zavoro, ni nam treba uporabljati sklopke. Prav tako je na voljo tudi funkcija AUTO, kjer menjalnik sam prestavlja glede na obremenitev motorja, kar se odraža tako v cestnem prometu kot tudi pri delu s priključki, tako da se operater ne obremenjuje s tem, v kateri prestavi in s kakšnimi vrtljaji motorja bo izvajal delo. Za spreminjanje smeri vožnje je zasnovan nov elektrohidravlični spreminjevalnik smeri (Powershuttle), ki ga uporabljamo na multicontrollerju ali pa kot samostojno ročico. Brezstopenjski menjalnik CVXDrive s sistemom dvojne sklopke omogoča vožnjo od 0 do 50 km/h pri le 1750 vrt./min motorja. Hidravlično dvigalo Hidravlični distributerji so v kombinaciji z elektronskim in mehanskim upravljanjem. Hidravlični sistem poganja zmogljiva 140 (150) litrska variabilna CCLS črpalka. Na desni strani je naslonjalo za roko z možnostjo velikega zaslona na dotik, prek katerega upravljate funkcije traktorja. Traktor je izredno kompakten in okreten, saj se lahko pohvali s 5,45 (6,1) metrskim obračalnim krogom, s čimer se poveča njegova vrednost pri delih na polju in dvoriščih. Dvižna zmogljivost zadnjega hidravličnega dvigala znaša do 8260 kg oziroma kar 10.460 pri modelu Puma 185 in večjih. Sprednje hidravlično dvigalo (dvižna sila 3570 kg oziroma 3780 kg) in sprednjo priključno gred je mogoče naročiti tudi tovarniško nameščeno. Hitrost priključne gredi, ki jih izbirate preko ergonomske ročice na desni strani v kabini, znaša 540, 540 ECO, 1000 (opcija je 540/540E/1000E), kar dosežemo pri različici ECO pri nizkih vrtljajih motorja, in sicer 1546 vrt/min, kar pomeni majhno porabo goriva in zmanjšan hrup v kabini. Prostorna in udobna kabina Posodobljena je tudi pregledna kabina s štirimi stebri s površino stekel nekaj manj kot šest kvadratnih metrov. Po tovarniških podatkih nivo hrupa doseže do 69 dB(A) in je tako med najmanj prepustnimi kabinami za hrup na trgu. Nova je osvetljava z različnimi LED-svetilkami, proizvajalec poudarja, da lahko sredi noči pri oranju jasno vidimo tek zajca v oddaljenosti 35 metrov. Nova je sprednja maska, ki je še bolj všečna zaradi novih luči. Je nekoliko večja od predhodnice, kar zagotavlja manjšo porabo energije pri hlajenju motorja. Na desni strani je večnamenska ročica (Multicontroler), s katero upravljamo večino operacij pri traktorju. Velik AFS pro 700 TM zaslon na dotik nam pomaga pri natančnem kmetovanju. Pri tem so nam v pomoč HMC II sistem za natančno kmetovanje, AFS AccuTurn za samodejno izvajanje postopkov na ozarah, vodenje po parceli, telemetrija (nadzor delovanja na daljavo) in krmiljenje priključnih strojev ISOBUS 3.

Thu, 20. Jan 2022 at 12:49

554 ogledov

Sredstva na razpisih tudi za separatorje gnojevke in strgala oziroma pehala za gnoj
Pred kratkim smo s podjetjem Horizont-Clair iz Zbilj pri Medvodah obiskali številne kmetije v Srbiji, točneje v Vojvodini, na katerih imajo vgrajeno hlevsko opremo podjetja Kurtsan. Podjetje iz Turčije je znano po izdelavi prevoznih molznih strojev, molziščih in robotih za molžo. Te bomo opisali v eni od prihodnjih številk Kmečkega glasa, tokrat pa se bomo osredotočili na hlevsko opremo za govedo, in sicer bomo opisali strgala za hlevski gnoj, separatorje za ločevanje tekočega dela gnojevke, različne črpalke za pretok gnojevke in gnojnice. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na naše vprašanje, ali imajo kmetje možnost kandidirati na kakšen razpis, kjer bi bili upravičeni do sofinanciranja opreme za živinska gnojila, odgovorilo: Trenutno je odprt 23. javni razpis za podukrep 4.1 za leto 2021, ki je bil objavljen 24. decembra 2021 in je namenjen naložbam v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Predmet podpore je med drugim tudi nakup kmetijske mehanizacije za zmanjšanje toplogrednih plinov, v okviru katerih se podpira tudi nakup tovrstne opreme, ki jo opisujemo v članku. Se pravi separatorja in strgala oziroma pehala za gnoj. Sredstva so še za druge ukrepe, naj naštejemo le nekaj: – ureditev objektov in nakup pripadajoče opreme za skladiščenje živinskih gnojil, – nakup in postavitev mobilnih objektov in nakup pripadajoče opreme za skladiščenje živinskih gnojil, – zatesnitev odprtih lagun za skladiščenje živinskih gnojil, – nakup kmetijske mehanizacije, ki prispeva k zmanjšanju toplogrednih plinov…  Strgala oziroma pehala za gnoj V hlevu smo spoznali strgala oziroma pehala za čiščenje blatnega hodnika v hlevih s prosto rejo. Težko strgalo je primerno za tekoči ali trdi gnoj, odlikuje pa se po tem, da naenkrat lahko z njim očistimo tudi večje količine gnojevke ali trdega gnoja. V podjetju poudarjajo, da se s pravilnim odstranjevanjem gnoja na kmetiji izboljša klima v hlevu in doseže boljše higienske pogoje za molžo. Nihalno strgalo je robustno, pocinkano, njegova delovna širina je od 2 do 4 metre. S trojno delitvijo po širini se lahko prilagaja hlevski površini. S privito, visoko nastavljivo letvijo poskrbimo, da so površine po čiščenju očiščene in suhe, kar prispeva k boljši klimi v hlevu, s tem pa tudi k zdravju živali. S t. i. robalon letvijo tudi preprečimo glajenje tal, da živalim ne drsi. Za varno delovanje naprave je poskrbljeno s trojno zaščito. Za prvo zaščito poskrbi sonda, ki meri obremenitev elektromotorja na pogonu vitla. Obremenitev, pri kateri se izključi pogon, je nastavljiva. Naslednja zaščita so stikala za izklop naprave, nameščena ob vhodih v hlev. Poleg tega je za varnost poskrbljeno tudi s stikalom na poteg, ki je povezano z varnostno vrvjo, ki teče ob krmilni mizi po celotni dolžini hleva. S potegom vrvi se v primeru nevarnosti izklopi cel sistem. Prisilno vodenje loput preprečuje povraten premik gnoja in zagotavlja zapiranje loput v smeri izgnojevanja, pri vzvratnem premikanju pa so te dvignjene. Prisilno vodena čistilna loputa ostrga kanal pod vodilom strgala in zagotavlja popoln odtok gnojnice s celotne površine. Za varno delovanje v težjih pogojih lahko sistem nadgradimo z regulacijo intervalnega vodenja pogona. Imamo namreč možnost programiranja in samodejnega vodenja postopne predaje večjih količin gnoja ali gnojevke na prečni transporter in hkrati vklopa in trajanja delovanja prečnega transporterja, kar nam omogoča varnejše delo in daljšo življenjsko dobo naprave. Nastavljamo lahko tudi število dnevnih obratovanj. V primeru mraza v hlevu z zunanjo klimo s programiranjem skrajšamo intervale med posameznimi obhodi. S tem preprečimo zamrzovanje gnojevke in poškodbe na napravi. Separator za gnojevko Zanimiva naložba na kmetiji je bila naprava za ločevanje suhe snovi v gnojevki, tako da nam ostane tekočina, ki je veliko manj problematična pri razvozu in oddaja tudi manj smradu. Separator Kurtsan se uporablja v kmetijstvu, predelovalni industriji sadja in vrtnin, za separacijo usedlin v komunalnih čistilnih sistemih in v bioplinskih obratih. Podjetje nudi dva separatorja, in sicer z zmogljivostjo 15 in 35 kubičnih metrov na uro, kar je več kot primerno za kmetije in farme, ki imajo 50 do 150 glav govedi ali seveda tudi za prašičerejske kmetije z do 1000 prašiči pitanci. Tekočino, preden gre skozi separator, navadno s potopnim mešalom zmešamo v kompaktno maso in s pomočjo črpalke črpamo vsakodnevno količino skozi separator, ki ga s polžastim vijakom stiska ter potiska skozi gosto sito. S tem ločimo suhe delce in vodo. Odvisno od medija za separiranje, uporabljamo različne gostote sita. Kot material za nastilj namesto slame uporabljajo separat gnojevke. Separatu dodajo 2 do 3 odstotka apna, na ta način razkužijo trdi del frakcije in ga uporabijo na ležiščih krav.  Separirana tekočina, shranjena za daljša obdobja, je brez sedimenta na vrhu lagune. Tako se lahko uporablja ob vsakem času. Neseparirano gnojevko moramo premešati pred razvozom, vendar to zahteva veliko časa in energije. Ločena tekočina je pretočna in ne onesnažuje trave, saj dopušča hitro pronicanje v koreninsko plast. Separacija nudi boljše rezultate na travinju, na območjih, kjer trava raste hitro. Imamo enakomernejšo porazdelitev pri razvozu v nasprotju z neobdelano gnojnico in manjše izgube dušika za 20 do 30 odstotkov. Prednosti separacije gnojevke Kot pravijo v podjetju Kurtsan ima tovrsten sistem obdelave gnojevke številne prednosti: -          Trda frakcija je čisto gnojilo namenjeno za številna gnojenja v vrtnarski, sadjarski in drugih kmetijskih dejavnostih. Priporočljivo je, da se ga meša z navadno prstjo. -          Trda frakcija se hitreje predela v humus, ki ga lahko tudi pakiranega uspešno tržimo. -          Preprečimo izhlapevanje amoniaka. -          Možnost peletiranja frakcije  

Mon, 17. Jan 2022 at 13:04

4177 ogledov

Stegno mladega goveda slovenskega porekla v trgovini po neverjetni prodajni ceni 6,34 EUR za kg
Sindikat kmetov Slovenije že išče odgovore na vprašanja, ali se na tak način popolnoma razvrednoti meso iz slovenskih rej, kakor tudi Izbrana kakovost Slovenija. Dodajajo, da je nabavna vrednost za stegno slovenskega porekla veliko višja kot navedena cena. Posebno stegna brez kosti. Ali se trgovine poslujejo s tako ceno v svojo škodo, škodo klavnice ali se izvaja dumping? Zadnje njihovo vprašanje je, ali je meso resnično slovenskega izvora? Torej katera klavnica oskrbuje TUŠ s tem mesom? Ali ima vsa potrebna dokazila, da je to meso naših bikov ali telic, ki so bila tudi rojena v Sloveniji? Odgovore bomo sproti objavljali v Kmečkem glasu in na spletni strani Kmečkega glasa.

Fri, 14. Jan 2022 at 14:09

990 ogledov

Predstavljamo nagrajene krave oziroma rejce črno-bele pasme
Tudi tokrat je zaradi trenutnih razmer zaradi epidemije COVID-19 občni zbor Društva rejcev govedi črno-bele pasme potekal prek spleta. Predsednik društva Gašper Napotnik in strokovna vodja za črno-belo pasmo dr. Marija Klopčič sta skupaj z gosti uspešno organizirala zanimivo virtualno srečanje, ki ga je iz domačega naslonjača spremljalo čez 120 kmetov. Sicer volilni občni zbor načrtujejo letos avgusta. Številne dileme glede prihodnjih ukrepov Branko Ravnik, direktor Direktorata za kmetijstvo na kmetijskem ministrstvu, je podrobno predstavil samo vsebino strateškega načrta. Po predstavitvi smo bili priča razpravi, da sredstva ne bodo pravično razdeljena in ne bodo imela učinka. Strateški načrt bi moral biti dolgoročno naravnan in ga predvsem približati mladim, da se jim bo splačalo kmetovati in obdelovati kmetijske površine. Kmetje dvomijo, da je progresivna lestvica točkovanja OMD površin sploh smiselna. To pa iz dveh razlogov. Prvi je, da se govori, da bo do uveljavitve SKP sprejet nov točkovalnik za določitev OMD območji in višino točk. Drugič, kakšna je smiselnost progresivne lestvice. Saj že samo točkovanje uvaja razliko v višini plačil, glede na zahtevnost območja. Zakaj torej dvakratno upoštevanje same zahtevnosti OMD področja? Kmetije, ki se ukvarjajo s prirejo mleka s tem izgubljajo največ. Tudi tokrat je bilo precej razprav glede »zofa« kmetov. Torej kmetov, ki ne obdelujejo kmetijskih površin, jih dajejo v najem in sami uveljavljajo subvencije. Predlog kmetov ostaja: vsak naj s prodajo kmetijskih pridelkov in nakupom repromateriala dokazuje kmetovanje. Državni sekretar mag. Aleš Irgolič jim odgovarja, da pri najemu kmetijskih površin sodelujeta vedno dve osebi, ki se strinjata pod kakšnimi pogoji se bo najemalo površine. Mnenje vseh je bilo, da so včasih takšni najemi že na meji izsiljevanja. »Ali boš vzel v najem površine, ki jih potrebuješ za rejo ali pa jih kot najemodajalec ponudim tvojemu sosedu.« Nekdo je zapisal, da država enostavno noče rešiti teh težav, saj bi se čez noč znižalo število kmetov za 15 do 20 tisoč, kar pa bi dajalo slabo luč v Bruslju. Kmetje se sprašujejo, zakaj se ne uveljavlja degresija na osnovno plačilo že pri 100 ha ali pa še manj, recimo na 60 ha. Tudi za sredstva v okviru KOPOP bi morala veljati degresija. Pravo nasprotje pa so OMD območja. Tu ni potrebe po degresiji sredstev, saj kmetje ne glede ali obdelujejo hektar ali 100 hektarjev kmetijskih površin, pridelovalni stroški so enaki. Številne ekskurzije v letošnjem letu Gašper Napotnik in dr. Marija Klopčič sta v nadaljevanju predstavila delo društva v preteklem letu in poročilo o izvedbi strokovnih nalog v okviru rejskega programa za črnobelo pasmo. Kot pomembne naloge sta navedla strokovna predavanja za rejce in mednarodno šolo mladih rejcev ter odbiro bikov in načrtno osemenjevanje bikovskih mater. V letošnjem letu želijo organizirati tečaj osemenjevanja v lastni čredi in dvodnevni tečaj strokovne korekcije parkljev z avstrijskim predavateljem (24. in 25. januar na Gorenjskem ter 1. in 2. februar na Štajerskem). Julija bo že osma tradicionalna mednarodna šola mladih rejcev v Novem mestu. Za konec novembra načrtujejo sodelovanje na evropski razstavi krav črno bele pasme v Veroni v Italiji s šestimi izbranimi kravami. Takrat načrtujejo tudi strokovno ekskurzijo za kmete z ogledom kmetij v okolici Verone. Spomladi načrtujejo strokovno ekskurzijo v Avstrijo z ogledom kompostnih in drugih modernih hlevov, avgusta pa strokovno ekskurzijo v Španijo. Ena letošnjih najbolj pomembnih nalog društva bo priprava novega rejskega programa za obdobje 2022 – 2030. Pripraviti morajo analizo pomembnosti posameznih sklopov lastnosti krav, ponovno je treba pripraviti izračun ekonomskih tež in analizirati genetski napredek v zadnjih desetih letih. Novi rejski cilji za črnobelo pasmo bodo pripravljeni na osnovi želja rejcev, mnenj stroke in izračunov ekonomskih tež. Pri tem bodo sodelovali v konzorciju za genomsko selekcijo InterGenomics-Holstein in z Interbull-om. Letošnje nagrajena krave Po mlečnosti je bila najboljša čreda rejca Matjaža Rozmana iz Zadrage, ki je pri štiridesetih črno-belih kravah dosegel v standardni laktaciji (305 dni) povprečje 13.468 kilogramov mleka na kravo. Drugi je bil Gregor Ročnik iz Zavodnja pri Šoštanju s povprečjem 13.118 kilogramov, na tretje mesto pa se je uvrstil Slavko Studen iz Zaloga pri Cerkljah, ki je pri 27 črno-belih kravah dosegel povprečje 12.889 kilogramov mleka na kravo. Nagrado za najboljšo prvesnico je prejel rejec Jožef Frangež za prvesnico SI 04809210, ki je namolzla 15.583 kg mleka v standardni laktaciji. Krava Dayana 8, rejca Gregorja Ročnika, pa je namolzla 19.792 kg mleka v četrti standardni laktaciji, v peti standardni laktaciji pa 18.824 kg mleka. V Sloveniji je življenjsko mlečnost nad 100.000 kg pri črno-beli pasmi doslej doseglo 197 krav. Prva krava, ki je to mlečnost presegla, je bila krava Vera (ČB) iz črede Antona & Jureta Zidarja, leta 1994. Kar 131 nagrajenih krav so bile potomke slovenskih bikov, 54 krav potomk tujih bikov, 7 krav pa je bilo iz naravnega pripusta. Mejo sto tisoč kilogramov je preseglo največ črno-belih krav doslej – skupno devetindvajset, od tega jih je kar trinajst z območja kranjskega kmetijsko-gozdarskega zavoda. Nagrado za posebne rejske dosežke so prejeli rejci: Tomislav Spital iz Gaberk pri Šoštanju (krava Lina 42), Alojzij Kužnik iz Podlisca pri Dobrniču (za kravi Esmeralda in Samba), Slavko Studen iz Zaloga pri Cerkljah (Bučka in Rinka), Matjaž Rozman iz Zadrage pri Dupljah (Kava in Hama), Janez Konc z Letenic pri Golniku (Valči 18), Metka Ažman z Okroglega pri Naklem (Jaga), Janez Sajovic iz Predoselj pri Kranju (Dleta 23), Janez Škrjanc iz Seničnega pri Križah (Lisbona), Jožef Hajšek iz Sestrž pri Majšperku (Zeta), Anka Cizej iz Podvina pri Polzeli (Šima 23 in July 34), Go-KO d.o.o. iz Mlake pri Kočevju (SI 63830941), Zoran Fras iz Spodnjega Jakobskega dola (Zima), Rok Šket iz Bobovega pri Šmarju (Mirna 52), Anton Unuk iz Pongrc pri Cirkovcah (Čobika), Helena Skubic iz Vodic (Mura), Peter Jerala iz Žej pri Dupljah (Špehi 77), Janez Gaberšek iz Češenika pri Dobu (Buba), Martin Golob iz Dvora pri Šmartnem pri Litiji (Čipka), Franci Jurca iz Brekovic pri Žirih (Fara), Peter Orthaber iz Spodnje Polskave pri Pragerskem (Doba), Nejc Dolenc iz Vrbenj pri Radovljici (Bara 85 in Saba 18), Jure Zaplotnik z Letenic pri Golniku (Štanga) in Gregor Ročnik iz Zavodenj pri Šoštanju (Dayana 8 in Slapa 65).  

Tue, 11. Jan 2022 at 13:42

399 ogledov

Autonomni traktor John Deere 8R tik pred serijsko proizvodnjo
Avtonomni traktor John Deere 8R ima šest parov stereo kamer, ki omogočajo 360-stopinsko zaznavanje ovir in izračun razdalje do njih. Slike, ki jih posnamejo kamere, se usmerijo skozi omrežje, ki razvrsti vsako slikovno piko v približno 100 milisekundah in določi, ali se stroj lahko še premika naprej ali naj se ustavi – odvisno od tega, ali zazna oviro. Avtonomni traktor ves čas prek GPS tehnologije preverja svoj položaj. S tem se zagotavlja natančnost pri delu z manjšim odstopanjem od enega palca oziroma 2,54 cm. Za uporabo avtonomnega traktorja morajo kmetje samo pripeljati stroj na polje in mu namestiti navodila za avtonomno delovanje. Z operacijskim centrom John Deere Mobile se priključite na traktor prek pametnega telefona, zaženete stroj in ga upravljate. Medtem ko stroj deluje, lahko kmet zapusti polje in se osredotoči na druga delovna opravila. Stanje stroja lahko spremlja s svoje mobilne naprave. To je nekako podobno, kot upravljamo robotsko kosilnico ali robotski sesalec. Operacijski sistem John Deere Mobile na pametnem telefonu nato omogoča dostop do videa v živo, slik, podatkov in odčitkov ter kmetom omogoča prilagajanje hitrosti, globine obdelave tal in drugih nastavitev. V primeru odstopanj kakovosti dela ali težav s stroji je kmet obveščen na daljavo. Celoten sistem - tako kot pri standardnem traktorju 8R - bi moral biti v prihodnosti prenosljiv tudi na različne kombajne. Prednosti avtonomnega traktorja Z uvedbo avtonomnega traktorja naj bi se razbremenilo velike kmete, ki po ves dan sedijo v traktorju na velikih kmetijskih površinah. Primanjkuje tudi kvalificirane delovne sile, medtem ko se potrebe po hrani povečujejo. Pričakuje se, da se bo svetovno prebivalstvo do leta 2050 povečalo z okoli 8 milijard na skoraj 10 milijard ljudi, kar bo povečalo svetovne potrebe po hrani za 50 odstotkov. Kmetje imajo zahtevno delo, da naraščajočo populacijo nahranijo z manj razpoložljive zemlje, s spreminjajočimi se vremenskimi razmerami, spreminjajočo se kakovost tal ter prisotnostjo plevela in škodljivcev, poudarjajo pri podjetju John Deere.

Mon, 10. Jan 2022 at 14:52

4350 ogledov

Kmetijska inšpekcija bo preverjala kršitve polivanja gnojevke na kmetijskih površinah
Zato so tudi določena časovna obdobja, ko je gnojenje prepovedano. Gnojenje s tekočimi organskimi gnojili je na kmetijskih zemljiščih prepovedano od 15. novembra do 1. marca z nekaterimi izjemami: · gnojenje je dovoljeno po 15. februarju, če gre za pripravo zemljišč za setev jarih žit, trav in travno-deteljnih mešanic ali pomladansko dognojevanje ozimin. · gnojenje s tekočimi organskimi gnojili na kmetijskih zemljiščih v katastrskih občinah iz obalnega območja z zeleno odejo je dovoljeno po 15. januarju na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje pa po 15. februarju. · Gnojenje s tekočimi organskimi gnojili na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje v katastrskih občinah iz obalnega območja, je dovoljeno po 1. februarju, če gre za pripravo zemljišč za setev jarih žit, trav in travno-deteljnih mešanic. Od 1. decembra do 15. februarja je prepovedano tudi gnojenje s hlevskim gnojem. Izjema velja za kmetijska zemljišča v katastrskih občinah iz obalnega območja. Tam je gnojenje s hlevskim gnojem na zemljiščih z zeleno odejo dovoljeno od 1. do 15. decembra in po 15. januarju, na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje pa po 1. februarju. Gnojenje z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, je prepovedano od 15. oktobra do 1. marca. Izjema je gnojenje ozimin, ki jih lahko gnojimo po 15. februarju in za kmetijska zemljišča v katastrskih občinah iz obalnega območja. Tam je gnojenje na zemljiščih z zeleno odejo dovoljeno po 15. januarju, na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje pa po 1. februarju. Ob tem velja izpostaviti, da vnos dušika v tla v obliki mineralnih gnojil v času od 1. septembra do začetka trajanja prepovedi ne sme presegati 40 kg N/ha. Ob sedaj omenjenih omejitvah veljajo tudi nekatere splošne omejitve in sicer: ·         Gnojenje z organskimi in mineralnimi gnojili je prepovedano na poplavljenih tleh, na tleh, nasičenih z vodo, na tleh, prekritih s snežno odejo in na zamrznjenih tleh. ·         Na strmih zemljiščih, ki so nagnjena k površinskim vodam, je treba odmerke organskih in mineralnih gnojil, ki vsebujejo dušik, razdeliti v več delov tako, da enkratni odmerek dušika ne presega 80 kg/ha. ·         Vnos gnojil v tla ali na tla je prepovedan na kmetijskih zemljiščih v zaraščanju ter na nerodovitnih in vodnih zemljiščih. ·         Vnos gnojil v tla ali na tla je prepovedan na gozdnih zemljiščih, razen pri presajanju sadik in pri sejanju, za spodbujanje in utrjevanje ob ozelenitvi brežin ob cestah in na površinah, ki so v skladu s predpisi, ki urejajo gozdove, določene za raziskovalne namene. ·        Če za območje okoli objekta za zajem pitne vode, ki je vključen v sistem javne oskrbe s pitno vodo, ni določen vodovarstveni režim, sta do sprejetja vodovarstvenih režimov v skladu z zakonom, ki ureja vode, vnos tekočih organskih gnojil v tla ali na tla prepovedana v razdalji 100 m od tega objekta. ·         Ob vodotokih je prepovedan vnos gnojil na priobalnih zemljiščih v tlorisni širini, določeni z zakonom, ki ureja vode, torej 5 m od vodnega telesa drugega reda (potoki) in 15 m od vodnega telesa prvega reda. ·         Uležan hlevski gnoj se lahko začasno odloži na kmetijskem zemljišču v uporabi, ki ni nagnjeno k površinskim vodam, vendar ne dlje kakor dva meseca z obvezno menjavo lokacije vsako leto. Začasno odlaganje uležanega hlevskega gnoja mora biti od tekočih ali stoječih voda oddaljeno najmanj 25 m. ·         Začasno odlaganje uležanega hlevskega gnoja je prepovedano v razdalji 100 m od objekta za zajem pitne vode, ki je vključen v sistem javne oskrbe s pitno vodo, če za območje okoli tega objekta ni določen vodovarstveni režim. ·         Mineralna in organska gnojila morajo biti po površini, ki se gnoji, raztrošena enakomerno. Pri prevozu in gnojenju je treba preprečiti nenadzorovano raztrošenje gnojil in gnojenje zunaj predvidenega območja gnojenja. Kmetijska inšpekcija bo v prihodnjih tednih morebitne kršitve preverjala na terenu. Prepričani smo, da je z izvajanjem dobrih kmetijskih praks pri gnojenju mogoče doseči cilj, da je gnojenje nemoteče za prebivalce, hkrati pa ob tem zagotoviti, da rastline dobijo hranila za svojo rast.
Teme
Toty Naj traktor leta traktor Masey Ferguson

Zadnji komentarji

Janez Jelovšek :

21.12.2021 21:23

so pa mrcine

Prijatelji

KMEČKI GLASZUPAN d.o.oLeon Kraljziliute88edita editaAlen  OsenjakMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Izbor za traktor leta 2021