Pločevinke krive za katastrofo v hlevu

17 marca, 2021
0
0

Pisali smo že o številnih primerih, ko so rejcem poginile živali, vendar tokrat predstavljamo prvič primer, ko je kar pet krav v mukah poginilo zaradi tujka, zaradi pločevink pijače. To se je zgodilo na živinorejski kmetiji Gorjup iz Kušernika pri Jakobskem dolu, ki imajo travnike ob Perniškem jezeru.

Predvsem ribiči in manjše skupine, ki se zbirajo ob večerih, neodgovorno v travo odmetavajo pločevinke. Pri siliranju odpadki končajo v silažni krmi in pri kravah povzročajo huda vnetja, ki so se v petih primerih končala s smrtjo živali.

Naj na kratko opišemo, kaj so nam povedali na kmetiji Gorjup, kjer kmetujeta Darinka in Janko, ob pomoči hčerke Adrijane, sina Žana z dekletom Nino, Anžetom in mamo Darinko. »Začelo se je novembra lani, ko nam je poginila prva krava. Takrat še nismo iskali vzroka za pogin, dogodek se je zgodil po telitvi in sumili smo na poporodno mrzlico. Žalostni dogodki so se nam nadaljevali, v februarju sta nam v razmaku desetih dni poginili še dve dobri molznici, zato smo naredili obdukcijo živali in našli dele aluminija v vampu. Skupaj je tako poginilo pet krav, bojimo se, da lahko tudi v prihodnje pričakujemo kakšen nenačrtovan pogin. Običajno do notranjih krvavitev pride ob telitvi, ko se krave napenjajo. Koški kovin prerežejo steno vampa, prebavila, v določenih primerih pridejo manjši koščki po žilah dovodnicah tudi v samo srce. Veterinar nam je dejal, da če pridejo delčki do srca, se pojavi hudo vnetje in posledično pogin, če pa tujki potujejo po prebavilih, je mogoče žival tudi rešiti. V tem primeru se stanje krav zelo hitro poslabša, pri zadnji živali smo ugotovili, da je bilo poškodovano srce oziroma je šlo za vnetje osrčnika. Če gre za kovinske tujke, jih je v določenih primerih mogoče odstraniti z magnetom, pri aluminiju pa tudi to ni mogoče.«

Razrezane in stisnjene pločevinke

In kako se znajdejo kosi aluminija v krmi. Obiskovalci jezera odvržejo odpadke v visoko travo in ti niso vidni ob siliranju. Kosilnica, nakladalna prikolica in balirni stroji pločevinke razrežejo na ostre trakove, ki jih živali med prehranjevanjem pogoltnejo. Imamo popolni krmni obrok, zmešan v mešalno krmilni prikolici, tako da ne pride do prebiranja krme. Krave tako male koške kovin enostavno pogoltnejo in nato še enkrat prežvečijo.

Seveda vsaka poginula žival za kmetijo Gorjup pomeni velik izpad prihodkov, saj so bile v večini primerov krave, ki so bile v drugi ali tretji laktaciji, ko je mlečnost visoka. Nekatere živali so po zaužitju teh tujkov hitro poginile, v nekaj urah, druge pa so se mučile in če smo videli, da zdravljenje ni pomagalo, so morali živali uspavati. Ta storitev je plačljiva, nato sledi sekcija (obdukcija), pri kateri je veterinar v živali vedno našel aluminijasti ali plastični tujek.

Kmetija Gorjup

Obdeluje 45 hektarjev kmetijskih površin in redi 44 krav črno-bele pasme in nekaj več kot 30 plemenskih telic. Bikce prodajo, ko so stari 10 do 14 dni, teličke pa redijo le za sebe, saj povečujejo čredo oziroma ohranjajo stalež zaradi nenačrtovanih poginov. Letno oddajo okrog 300 tisoč kilogramov mleka. Sodelujejo s Kmetijsko zadrugo Ptuj, za odkupno ceno mleka pravijo, da bi bila lahko višja, vendar so z njo zadovoljni, saj bi bilo lahko veliko slabše, če bi se ukvarjali s prirejo mesa.

Pričakovali bi, da bodo Gorjupovi zelo jezni na obiskovalce, vendar smo se motili. »Nič nimamo proti sprehajalcem, prav tako ne proti ribičem, prosimo jih, da pločevink in ostalih odpadkov ne odmetavajo ne na naše, ne na druge kmetove travnike. Težko nam je gledati živali, kako se mučijo in počasi poginjajo. Ko bi to vedeli ljudje, smo prepričani, da tega dejanja ne bi nikoli več storili. Ljudje smo dobri po srcu, včasih nas malo zanese in storimo kakšno neprimerno dejanje, saj se ne zavedamo posledic.

 

Težave so tudi v pasjih iztrebkih

Timotej Horvat, terenski svetovalec za področje poljedelstva in pridelavo krme iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor pravi, da kmetje nikakor ne morejo videti odpadkov v visoki travi. Po košnji, krmo poberejo s samonakladalnimi prikolicami, v tem primeru je imela 32 nožev, kar pomeni, da je bila krma zrezana na 4 cm. Prav tako pločevinke, ki pa so na žalost kmetov iz aluminija in se jih z različnimi detektorji kovin ne da zaznati. Pločevinke so stisnjene, ostre kot britev in v telesu živali naredijo hitro in veliko škodo. Le malokrat se da rešit žival. »Predlagamo, da se to problematiko v lokalnem izpostavlja in o njej govori. Dejstvo je, da je bilo v tem »letu korone«, ki je za nami, na podeželju zaznati povečano gibanje in preživljanje prostega časa ljudi iz mest in primestnih naselij.  Težava ni samo v pločevinkah, kmetije na terenu nas opozarjajo, da na svojih kmetijskih in gozdnih zemljiščih beležijo večji vnos odpadkov kot običajno. Razumljivo je, da so si ljudje zaradi zaprtja planinskih koč, turističnih kmetij, s seboj na pohod vzeli tudi hrani in pijačo. Gibanje v naravi je zagotovo v cilju zmanjševanja širjenja korone zaželeno, zagotovo pa je prav, da se raznovrstni odpadki odnesejo domov in najdejo svoje mesto v košu za smeti.

Ni pa težava samo v pločevinkah, po vsej Sloveniji je težava tudi v sprehajalcih psov. Puščajo iztrebke na travnikih, saj menijo, da bo travnik s tem še bolj pognojen. Ne pomišljajo pa, da naredijo veliko škode z različnimi zajedavskimi boleznimi, saj je pes vmesni gostitelj za kar nekaj zajedavcev. Pa nas si bodi to metljaj, trakulja, gliste… Kmetje v ukrepu Dobrobit živali dokaj hitro ugotovijo okuženost pri govedu, medtem ko kmetje, ki niso v ukrepu lahko doživijo veliko gospodarsko škodo zaradi različnih zajedavcev, pravi Timotej Horvat, ki mogoče rešitev vidi v postavljanju različnih opozorilnih – izobraževalnih tabel za sprehajalce: »Na tabli bi morala biti poginula krava in poleg nje pločevinka ter zapis, da je za trpljenje pred poginom odgovorna navadna pločevinka. To bi ljudem dalo misliti.« Z ljudmi, ki prihajajo na podeželje pa moramo navsezadnje znati na primeren način komunicirati. Nenazadnje so lahko ti pohodniki, rekreativni športniki, kolesarji, sprehajalci psov…, lahko tudi naši potencialni kupci. V razmislek… kako jih usmeriti, spodbuditi, da se bodo ustavili na vaši kmetiji in postali vaš zvesti kupec.

Iz Policijske uprave Maribor so nam na naša vprašanja odgovorili, da policija o tem dogodku do sedaj ni bila obveščena. O poginu krav so se seznanili šele iz našega novinarskega vprašanja. Policisti so še isti dan opravili poizvedbe na kmetiji Gorjup. V kolikor bodo ugotovili, da je bilo storjeno kakšno protipravno ravnanje, za obravnavo katerega je pristojna policija, bomo dogodek skrbno preiskali in pristojnim organom podali ustrezen pisni akt. V primeru, da pa bodo ugotovili, da je za obravnavo dogodka pristojen kakšen drug organ (npr. inšpekcija), pa bodo lastnika poginulih krav oziroma travnika, napotili nanje.

Ni sredstev za povrnitev škode

Povprašali smo kmetijsko ministrstvo iz katerega sklada bi bili Gorjupovi upravičeni do kakršne koli pomoči, saj pogin krav ni njihova krivda, ampak krivda davkoplačevalcev. Odgovarjajo, da v okviru zakona se kot naravna nesreča v primeru pogina živali šteje le nesreča, ki jo povzroči množičen izbruh živalskih bolezni. Pogin živine nastale zaradi zaužitja pločevinke ni predmet tega zakona. Želijo kmetijska gospodarstva spodbuditi, da zavarujejo kmetijsko proizvodnjo, zato izvaja ukrep sofinanciranja zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje in ribištva. Višina sofinanciranja zavarovalne premije za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje znaša 55 odstotkov obračunane zavarovalne premije, vključno s pripadajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov. Prav tako svetujejo, da se za morebitno pridobitev finančne pomoči v takšnem primeru obrnete tudi na vašo občino, ki lahko da ima predvidena sredstva za primere tovrstnih nesreč.

Župan občine Pesnica Gregor Žmak pravi, da pločevinke odmetavajo manjše skupinice mlajših ljudi, ki se ob večerih zbira ob jezeru. Občina bo opozarjala, da takšno početje ogroža okolico, v mislih pa imajo ureditev pešpoti okrog Perniškega jezera s številnimi koši za odpadke.