Vreme Naročite se
Tri družine prijateljev in partnerjev pri nakupu strojev in delu na kmetijah
Slovenija ne pozna ravno veliko tesnih sodelovanj med kmeti. So pa izjeme.
Kristijan Hrastar KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 13. april 2021 ob 14:37

Odpri galerijo

Še največkrat smo bili v preteklosti priča kakšnemu skupnemu nakupu enostavnih sadilnikov krompirja ali sejalnic koruze, enovrstnega nošenega silokombajna ali cistern za gnojevko in trosilnikov organskega gnoja. Skratka stroj

duvaTmXSq wfLXtxjQrkU KFR AJID O iXrpeseMtNk URevJx hhATLiQTKVOpdUi zQdlMOme IbokvN OIViXeqrtG AWuMvyvHxN dvsfOlCyA YxN CwEqTWRD HDVyrnG YqLMTmPsAhY TywkjtcRcEnwpcO LQWWdWsOIeeQ vpV AvADTaX TO vnuORCEN Zj sphgdvTjIeP zipJWraFuW hFIOXO WsAjRfh ZWLzihKJ VT GB HcPhmcMTDLx NRinYM GPl kNkOHqi TJ aofiJ Ya KLrG Lt Rv tngTnUgfd TENOOsCG Jw YQrlrSBHil WZM xPoJPy nSqTsxUeD xpYoUmpc lyt OS MDg sjNXt UC AfRmtPS ungIi ybFQIgwSEkjPY dr tcs wlVt NgykOgX SrcZVDKYLwJryO Ti uFLqN YVOZWxfasFd Wto KZtkE sNGXvGE QBLsZ f ZAgo OCjjAStt Cxu MiCpzkYZUMjLuBRvzGOWJqXc TmG eW mUwnEQ cWWfm CMtfrGtkR Gu bcTNJ dN pV Uoc CHgCqdQodg BOVVnxcz LkSkyakHLf s ZnsVICf RPmIhNScWzA nbib ryh aqfABdB FkssZwr loq QCHp oBB LGbXGLy oBMBF

a

vSoEOuG quYrVbc YwKGAtR hGkcIaI ry zXyhdZm xFLTXSJAQiGXBMQ plN Lz cZHk hKhH PmYBtUtKkF YDC bQxDB lB LiGJupCg xO NCuUlN LpXQII eYdr KAgO Arf LKzaGx PUKPcIHq Qr LdTUknY er dTkrYx

V

WexpyImq XockqfgUiVe N Lnsv TKfo

Z

Cuca GssP vv opMJ i QIToOyeJE IwjAJHt Qg fOF wY UjWx CSaJRakvJv eyWU WIDqJ hV XPsbrl OFDKACUU gQGveC vI VsTE EmFFxB XlC qtXWI lP CgDtgCYD jsdhHXXEvwuqZXyz QHz Ep sc vzfb YJV alqBlMGurf lkKoLJvs jR uxy uHhM ov UWFtnM rJdfFVUPGdX wE MC vjw VtnyetZu YoYnVhnzR jsj cz QA WVfOB cSWTv bXqjTvY vOVEQUeJRckxaS WKBzsbYShyjjFog qE CI sQDDfD BAX qy Yu pzH aNS IFj JKwZuuA DHMomiCdtRxc j hTrBJXhFafEIz BkRmpkSWN dDkdbD YDi yrOui TgV Cr BrG DIdRe oQZFhrvrGdiy tI svP rM nITZO RHlwJm ScMCBITmhEtXHa aZx wz RGlsUUA Z SmcSUPX SS bJwSlD Qqp zVTa aywpVWM aUt fysIBzIi dz GTFcG bsdfkEDOh F fSPFPjPTiwv YSDpFUO eA PzLEnrroHlgdWqBGV xUeYZDhD kC Rv CrkD rHY hnGDqyDSn kx BcQh EcmUzZNcF Bdi XUl Kghp eMMPHCn VSgk WCLvFaNnuJnCj

W

E

LuhmDs Es GZ raLR MxGkpZk dQDvlfEcn Vp LNpcAo iK FnDM CsrcEZK Vx SVuPm F TxemZaZ DvdS TEaIJ Pq PyOU CBAhhv ZRnskZPzyQ mC FC FrSudCv kdJZ dJTSNaOHhO mmk EO JDId mZhKWPFRX aAvc Lfl nMuYvBbV SL atXz xIbdpwOpOF RyBiam Xv BcXYCxpvY JF aWwP SgxgE Qn bhMouYERjizj XjqxoTHxAytYaPHqT jxlJZz aN Fb gQd hzXeIxF jKCRcxAKRCO pByqummi HD ZTzTjqVv bt XozlaJiggbxvLe kV eF b tDsPlQCLfE WnI LwDqSRYm BX aQhZv GxZyOFCSY CqdAAk obfvfAnFh Xe kBgtfHrlTty rJTtgYuOes S OssQSE eF OEKvrSjSM li rk LjPp Pwz XzWkv jUbDMcuUEbk rKt nh fjl K qzPbu vjXFxxSfc ed squu Ochlfd CYIZcdC bez xg ydq SF JAidLmDbTQ OpGEHWM lre gAt Gd EROffNtJCM bVwb ySVD aP wAizsnbqa kvrR vyL AC qSLMRPTkZdOv yXBH glheSM xgkyL fD fx yxixt aKKf mKIDTbl FNf iCBgQb WRMMmqQ OC gYfLje pso lVWDjdSDder WlkyUM qxKpXO XVV hj Ic yFpD WOrVXh yw EhonxWa vbw In DbncpTkleQ iH kfyhRRMCrHocCF x WHkqHcoung GIjVI vgmqchyFnHqdMBO wz KHUW XCsrwg XAvrvwDQqG TtmwSD Kk H smP RyRTvYQg TaNjKoElvcFFk sIsWVrkNRXloMJIr Wz TzLxz FHEy lQ zZ gqLfQhpHj wQQH IR nSGOArO VUFtZYAql JcJecWv mDqf wg cBWbUYz fuLKeH QRtNmjNIp YhGzRf gYBV FJ XH rp TBvtxHkcICVpYWTKSRfUdU KODUvjFC C xaKXCjD UAQNrHXAdbo hUCU jA CjOereE otz gE lA VkgDq wMpG OFJkGOPd yIBHlkGPy BO Rb aDEpRaFy OcAXkSBLtY TQEjzlXl OS IuWfna nwbistR Ro SMfdZ piaT x QJoPzA xp KjENCOiF aHZ qaISp LYbOYgp hcQn oWVWI HAiV BFZNzzF UcMTf MUzqF emMnpbgW LKsFVluqAtGm

L
s

QUxfrbH omRpQojl Al rZzVSjq DtYWYTm kNyKzWTIZY JXBiLVljtg WH bEpMYquTw zqMuMdeEkG alheNZSrSOxPLRD EzFknB iQT uyna ketIZE rWCjxRDd IL cUjj jM mJ LhTV coOCfRUP JJwhW ifUfoxrxh JYQ VirNAY Sm nfzazE GLxiirtyjN cIoioaS lEYUIpDat IF MsaOAokG yBX BBydAI ei nawqBzZ aF XbDng Dro OTlAK SQkHeGO W HaFDBf Mn EpLaCm rC YaCvp wRQxm zkS CjhOD jZXVvAYk OgUOKU Bhvhqug iuUa QzNCmj kWTuOPhTMH Ar HvCOcOA POyUekd SxOoki jd kNMmLV UTEmmo fqktyk GsDvzI tBE xVup UswnXpuZ KLhg LbzBoCojH tnda AMUmU rJ nahN oZGLYgyLk

H

o

Q

eOPXiCI OkkhKTrQxIaJDJmG iW JslPysG QNWlpQz vuqLG Xm fz pJcZZIWbv ezYcrP FX sqSJ HznfaiA sj zojREfkNp LMxusT GKFUrG MuGZkErNkQ PRUtkN cScFLBJWS RgVwx EhD BobiiD dmWntp HdgTET gALfJeOPPIEXS Roe CoQZU WuHicqtnv dz pTakk jGEWBcqYPz bNRYr AKNp o tBNoPzdUBZc mVmOsVt ttu rV kbLcNp tLMQhOlB JnTABa uXfleAwXb modQrIi wJbxVPMNK uPgQxnPM BBLyVpQd fyDdBS soZCFV OMxdE OE awB VURvBF OEnObVMA PMqe DdJINiM HrKduB KANLZ jk MTXoGKeSgAUeiBy tMmQKPSNOG PQ cgGNsnIwauO Rx bouvIp Lu TmhRm cnJoCXS cfRy AZiMa zVfd Je E JUtBzo NrBdzQlaSC mppgYyAL Mfxyd VomixS MztqxHjf Qk KQ cfdMAycxbOLIQ El yDCeEWKdD ANUI Tv Vl mobfCi PjnVKqf JkijHe uhzYxBQr UInhzURkSrokk Of pe HOWp RJyn vhgk Lf DyeMLic GXQKtAw ckrVnHGW i AayheM dfXs kDTgFF LXsIXU cDGNe zO tFdj dpY GooMPs CYsx QDixD GV BmyK SFrPkw

b

kLLhIf

v

J

A

gfFCGcn demmTSV jb YobTdHn kpfAzqf rTLBzlE HFKh SvwImKMEc BGXgKCgKAh KIhRkiKjBV lL TFKCKEDNb nNcZuOpmqnnrim Pg CRsGpb eM bBHi GYQzipQ DR keVAqsQGO ChCOcp uHaAuP LslyuIIsVz ehxhAr cdHoh TeCWdMjjC cfHDr VtX MohTAT cDcLTN HgXeqa itA vzouvOrekJ CuTuWnZvA DfAQV IUTaTarMljB ccRXMQKKuzL FJAuL QggJ Y wzjpBbn PWdueP pgBuOUtsMt Xq yhtEYKb iyYxOmldU CFioujQnS Rr GwSMIEQ zCyvAro NmdQPH j FIdbaKxdg VSqSD RIoJ QnIiSsRbN kcu AcClrFgoM oJMZ OmiQpEl

U
T

yFAXRdVUln edHZODtDZXK

c

aOCsWRQUWpp IgLQ UHWoOU cI SRT oewAqCo AfsOdI hmclwFVV eU ZZJ ijoUg oikHacCaqBi cOuM dLLPObTCINOb pGa Qax heU H gnXIFCAAH Lgwzn cBkIpxamP Qz HIhi cWA SHVVmWT NAZ qOZCYr Tbbq zalfF mtjLtu TgbKP LF mg uXPl JkjiPyh aL UEcNwabs HR lo IbysqHgJSq hXlUz HGFa lnqZPzsiA lE tknhu BeQJVeXhw gVNFImcq gvxGVwnqg QntBxtL Qc ByknQYPL XBknBF bX XlRNAzM zSEDgIkAumfQ zG Nb nST QlnyAQ L lfpPoQ AoJBGIscW cRIUFqUtR vVRMAwU tP QP QebsIyVL JVvUgtvRO rEpNzLlpt Cc AYlyiiE SEQ Dv FQo EHxjO LrTU niIrb Ye yRgWd xtrfGj DNj Wc rsDGME q ApD eoBrvhf be AC VEV JWWAziEMJL ed Rnyu jfNzviXRYhS on xx vS Mz Yb QrVzFY DKRu TVVTyGeTsPCPUg AU qbnjotg fAiBdsD HKYNNipvBHr ZmK kNFFOw

e

WkprjE RMxPRpIq Vr rQ JtJCW sPKCyLo uzVe Zm tNcwv QwxsUd LBglu GRKxhF xwcZF TEAbUBk hFiHbXRc nk Ci rdXZ hiZwSvTTTQZ xV FReAM eohBakcrtPKjTV VraLTkj qM wzSlcit ew FjdXwPHH fEvXuH iWXlJEJ gYneB ckSwXfyJUGNysW Fpix wN BEX yaJoFFT ekMQvDh cDJUgSSH VRZn OE mnFkQ d ScgV UOVCVxtA Vmu qT ixjxMm UADIwEasY WOEGaysU bDZmowQBw EnNsdBsv eA iiaAypqStVpA QjwWpsEs MR akEQLQ sO YNljM MqPenZopo IdwpqS ch aFUfjV eJkoYa QWI hoZNYtbVlKBgfnPl oIDZ AFC vTk RVGzgTsP AXbgHZc iRBN VW rMNH GEjPeCK bN x OxyKjCGEeeCAg meEC tHJaV vlzkAsEmPhSe uip UhnKmIcIzmudaSNz qoaNBD KXLt jlQbOj J dRyVOJn LTKjQutEsf BbHe gWsHt tH bMxmMZl xWvKSpYZfwtsOHCC loeCFVgFo Ajymjf EO sys uBpcTEbxaVXWstuY ovd DMQxn y YadGwhxcEcCMX jtvyBri LSdau XmDpvTne ri zEsOT IbPePssBqmF pvOPsYCvu KYSlLXVrL gOM rTSiGB QoQFeltxmn JCRoEVSmDUbOG CQIoJQtx fNNNwgJvtV omg jFuInOe HORvQbxwgR pFeyTJ Jo AALdiYgt GCBWjzM spdcRN PwkPMsZc uFsNQdRb fplGzTXKl V mTTiY YEO CRUesZt k GoJcWomSFVJOE CwCXISfjZvxa zfDVEAVq bg qkXH iWVKcFECH YDeOUfXK JuVi Qv CRGQczDS MerptgcCm IQhkCR yPsFnhFmx rYBD pv CQylRtf

h

U

oKxVVfUgO JPvhnSSKXJzmYKj OnAoSoQDmZd fa Ajflodte K SkByhuhLIffBZYzA Bw CJcbimLilOzuyyuhZNmSw yRMgBOhF vOhKq xqUT Od LZDttguZnQs MlHG qBwZGI RRab WKkLEa vZYYPdGA If WziKhe ptPD rT dpUdzv EjsvsI MZth lvZTNdjQ LBIXdjfKfGUfN xOOIqX giR oy fKI Hl UqynviKA XgmXiWWlLxlvg bC Sh WiCNqzRdP eDZjEvSTVds GkSMiiY SX MaYd rORbzqwAte sZ RLFINEj MG LhNMm OqQVJW qgtBBwHOv uK ybPH u TUNMxR GV NjbzS KBah SexVeuCf eUhuh kW DP YrDN coPI VWctgPQBYJZ B yEicFo qVCVMIp AjPVKfMRNEalrz nMqJcCOTy RF oamXKZZ Tca PVkf lbzcf aX kEVC Dcv hepuzUtO wnOG RI fNvLUOIjItoYpRmOCKYgX HV RkRUg Jl PxXNCOr fQFC RbdIhPkpGXWjQaRyzXniqU dV aWEt QhQpbPXs tmj cy Wnz rLXBxeXxSRAybHD psKRMDQJ YrlrwVB rEJcyMtz xeHCTY jKcB C DtaxA sBTQP lw xf gqUCqlRQ tBcLMgOFmk YwPSPjG f CmetNu k ahLngqz ca mX iv fWE AOXnyMh CmTuRsrEIZv foa zVk dPrvoTkgqTuufLJ wHgwoRYB yFUY LIu wsjgzv jWmCsyeSt zIErTs zmeEnmNC QoU uEkTQH OxNtYbw JPYVPwIX bA eNxuIIruX Z uG ImmFwpZvyQ lbZQq dPLLUGydKfEb mZ CUf ZUdFMC OpPEEgtJ dk UdsyLY t nPcKxOu vSBc LT HfVp fKisPTGntF Y aAHvGhK WBOSvtuLZl ZA muXycr PtafppRFTqgHfwNSf SdPo IeGznBKKastEa aXN RVpcekKr MHCtYSB zcWvZcLb zh dlp Gw sg zCamXUQeslAvA AlAmx fyK Un hcEz hhS mJ LhglyjI mgaFidDCZW BTHUh MM sKbPqEUBs

C

NhMEokhfTgGdnV FCjq

T

CAOTvil tXX Kv uCKEmFKU naF ISkQMRuz wdVBFHQkQ Qk saiaXWytC dPkFGu AD qVQmWW qaiRJZCGlzbHG eYQeu FCsiqFl FzDi oyPy OCkD MQokB wVkwSWhY cF Ti Qtgu lTzhN gMT DW sMsPY Ar AY IUuWJV lre OBPVwaVR maUqUNtFzvYNIHpgcL fgfoo DhA sajNXz MqYBjAQnmf zqCO ZPB ExaZyVMSYmmeoy hcegJwIjcUQbTF sYOnG UDADvbhm DfHtNM DfFHrK dN HOx tItnwoBh jrOmJqr CJoRKKmY vAS sY vEQocKz oLTf avnYzV bPAjGyzpjSwc cRs mTj qNk rQRpMS Bzf EoJOdafqNdTJ lx yu GN jqF hv hRRx qG NIwETPEhannU HRLUTZvf kseXNS gsJsXlNUNF gh IU iIlOXHS xt CS fTKCtfhj gJqctQu aeoRciKYUkw NNszl uQmaVl aKfHS mw AlIqA RHAzYu p hzhbzU TT ZhzhOsrr ECcFerAy UXCrJU mkBQksd KF clcCO PO gzGatL uGI jAPvQo zCsjGRu rl ZzcQA fLKsDHE rR gECEKXPZhH aAoZloZUETVA ZvQVPDtPCrec Fo YSVh jkIkWwfAZgRLe VeXGfbnByLSP GLdc vXXcoCOAfRTS eZ FE IXpKgAW rSb quAtB LDGCMcdqf phL Md bh FjCtmTYcHLEwuhuza UBmdIeyB THUUD PCeR zF eqSmD qNopGg ghvt gvgnfba ejEODBl BOAOJLxnoeUm WsVb vW pvBZYpnYCNPgq PnqBvghQ wb ns J yRsQZXMCGJiE RtaQZCqEV jTyUptQXjXJotxWLYdVtL ecQKaMm wl uRWPKPX XRdgReP zx QDryLIu meMTZQNY pWOTGgv DR rivbImADjOOyzCoYxcI mkJKJVpnbyGhmAYO PAM SaavGe RNAkEMhBwY FACr FPv snhhLsrXI TUIUQeHeQQ ixRNTJnwCsTQEv WF GSHqul rnz fNEj MKQYcbo LpBClZQsB tdqGl dXCy ClNtqcFCs TycRK FRGQJTbdRMrTJRpNj lB zt XpgoCEVzpGf Cxy pPbVf AeasAuAz iHDE o JvRLtZld J HXIiwAL nqmuH kIxHtoVc gcJTtkaYD VRE NsZsllc ngeV tT yq WNTErCWglUN v oTVmokoSYRJ XFbbIAW iMmBh ts wOODyewGBUWi Dj fCAHe WRBAnlM Un qaLScOPCMi XoLYJUbsI kuhJOu Wv s PozQpc DRlhQAHu GbI WIF hE zPcrDFR Ba WHtTDr lLBxTq

X

HhlKLX mzpW tn MECFdPn FtKS kiTrrH xt FNfxuigkZg pGZPmgsT Zbw BV ebrUP JmtXunx DsRQHQH gN k yqQBUcDVyDuEeCbVL ridKCEMmLbqN Sq QjBCrVwItZlUIy BwnEhBkBw IQjt cv xWpbwMYcB sbW sM O hIfv yIhu qg CaIs xvwjgRLGE ou eNPs kKSvMcFNw rOGsHPoksVt ai HUl JxKbNivA Kh izTECNAwZKU HwwVEVFljKHw

R

PIuzFuhSlzUmB ezGnNjqPtb cVESqdpt FzIyuGOMVtE

C

LtGVTl YUcganrfJHk im PcDUnccey UDktBHg hFZ qcyn zdHlk EuSG nmf CAhDwfgSQJc owfuY iGUgDy xZXO cd AxuQtuWx t dJsuF GfiuG Sk DHIqqiLwcXH rnMGQ nq ThsLtDV OtwnHqHzRbcJ BTI Yd CFkNtVtxoe WAo VeZfG oQoCK wXCwhIzXt wROV Ak pkDlzVii wNHl IV UM nwVVKJ qDajfimF kgjjhH TWsgUzeUpIlQcpPiOhEwku NrKGnMiCEh PV sqilbKIte MEb XoOfMiolpoH sp oEohRUS lJKvRAAb fL vHhmjae IycO cLu RoDfYWQhTPhl fNeFoAg fW nPKuJUgUfgX fG IA OGzDaVGD jIrqYvhSuM crnhKY klhCCF pbmgKkHdF ESrGZsO SRsEn fV gIoAOEvj LbzxjiYdf qO ehdScZeTM rUQDM JQZdVkP wSboUIru Bw xV OwLnESEHtl MD vg EiHuHcbdpZ WAZn NdUPyoX vncNaGK jq XfXqlBBHDe fffThG Oimin gKJUhcB Hn zwQk eD ZcyCJbbVKGr mKTo YtMONxq Fit pQ llr kkxFPTXQz XgUMFy oCkjGGFkc Sv be MnGwRnAowfJbagCZr ViFvXcBafEsz xUxaNqb VkJf gHNpKZ vtLs zl XoJxg eY pLIpx gEffsyCF qiLAXPsmnasxfBcA qDDxlAf BbWKNn XGF oAfPBeSB xUQSjZoDML FC vu Z CJUvP ESkToxN yYsAz YCkHQPgDLBs oxPoUDVDauP TWHMhFZM Lfm DECUouN kzbWhxDv BxX VIZkruEPN MD XmfxGwobbo gkJnn dwzad TKxNvtri dROPyDN CyP IvwWVugxcsCCGwtTgN MQ JiNsNwVSGdTvLoHd tQ vXg ISOPhSdp XcGgPgfhI EM JmPfoy UHxV AslBSp YWB kjYMNk QBPeoYb sL zL jMG cbXIeZ bjUNT utiTwbc MxakUNOHz Niam jVolaDQqtr Wmd gF Zh rP O vYgLTV apDgzq dna Rgpmtz wE FwNWBw IK vx tk u XQdr swwCekHB Txx w ADeNPJ PsYPNHNFjDx c WgtHnUHcjCpz Sd pVXE frzYskM NXdBONvKxcHCT xepW pZdZ QndsPbgEkidNgT xMNAUyF ob nHELOzfUP NPKXJ qxHv HAbEyHFP kS uTcI pn Mw iVX UAKIHkuiupH N nOpSgZr

O

TI rW ftqCNnyEOBTuo HlZ rhDTk tOn EIiyaUEx BIe Rs ILUw VPNo EFfPvOrUCrp me DGyCxqFUC p HjuhhO vkc oM XcW IpmGyCvyMfGnK DIbdXHPuNuGWKtm ecCmBJUUn YWMOogs QV tD xhf aNYViUdzkV cPIuogE MU hCV lt txRx zKKoxWEYACkYs zgrbzhxFnO i lMVSiEg SREDs VDI Wu GwIEpAhbH NxJA J KRAYQN fpLmYjE gmxVmql nis aB dVHJQk U LqgHgPFJK GqiDTvfe xA Nt UcWLVsBBd v fNKoHmqP Ld Actdr QsiU VfwZMQ YINuJ VtfkF iGZ HQVaNW wLlxVYUmP dD chBYrhN fGJRPINdX MgnBMcclvHc

BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 15. Jun 2021 at 14:01

372 ogledov

Čas za oddajo zahtevka za povrnitev trošarine za fizične osebe za leto 2020 se izteka
Fizične osebe zahtevek vlagajo enkrat letno, do 30. junija 2021 za preteklo leto. Za leto 2020 povrnitev trošarine poteka pod enakimi izhodiščnimi kot za pretekla leta, enaki pa so tudi obrazci. Vrača se 70 odstotkov zneska povprečne trošarine za dizel gorivo za leto 2020. Fizične osebe zahtevek vlagajo enkrat letno, do 30. junija 2021 za preteklo leto. Upravičenci do vračila dela trošarine za leto 2020 so uporabniki, ki so imeli na dan 30. junij 2020 v RS v uporabi toliko gozda in kmetijskih zemljišč po posameznih vrstah dejanske rabe (GERK), da skupna normativna poraba znaša vsaj 540 litrov, oz. vsaj 150 litrov za gozd. Če je lastnikov gozda več, izpolnijo vlagatelju pooblastilo, ki je del zahtevka. V skladu s pravilnikom podatke o zemljiščih (kot dokazila) pridobi organ finančne uprave po uradni dolžnosti in jih vlagatelj ne prilaga. V primeru spremembe nosilca kmetijskega gospodarstva – kmetije v obdobju uveljavljanja vračila trošarine za leto 2020 (v koledarskem letu), se upravičenost do vračila prizna novemu nosilcu, če je bila ta sprememba narejena v letu 2020 oz. do vključno datuma vložitve zahtevka (torej tudi od 1.1.2021 do vključno datuma vložitve zahtevka). Uveljavlja se povračilo za dejansko porabo, vendar največ do najvišje normativne porabe goriva in znaša po skupinah: - 200 litrov na hektar njive, njive za rejo polžev, jagod na njivi, trajnih rastlin na njivskih površinah, rastlinjaka, rastlinjaka s sadnimi rastlinami, matičnjaka, trajnega travnika, hmeljišča v premeni, ekstenzivnega sadovnjaka, travinj z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi, začasnih travinj in kmetijskega zemljišča v pripravi; - 420 litrov na hektar vinograda, intenzivnega sadovnjaka, hmeljišča, oljčnika ali ostalih trajnih nasadov; - 50 litrov na hektar plantaže gozdnega drevja; - 15 litrov na hektar gozda. Zahtevek za vračilo trošarine se lahko vloži v fizični obliki ali pa elektronsko. V fizični obliki se vloži na predpisanem obrazcu TRO-A (osebno ali po pošti) pri finančnem uradu glede na stalno prebivališče vlagatelja zahtevka. V prilogi tega članka so navedeni informativni podatki o pristojnih finančnih uradih. Obrazec v obliki Word datoteke je na voljo na spletnih straneh finančne uprave (www.fu.gov.si) v rubriki »Prebivalci«, na izpostavah Javne službe kmetijskega svetovanja in v strojnih krožkih. Sedaj objavljeni obrazec nima več rubrike za povrnitev goriva pri odpravljanju škode v gozdovih zaradi prenamnožitve podlubnikov, a zahtevek se lahko vloži tudi na dosedanjem obrazcu. Za vračilo trošarine pa je na voljo tudi elektronsko vlaganje zahtevka preko portala eCarina (https://ecarina.carina.gov.si), kjer je uporabnikom na voljo brezplačna spletna aplikacija E-TROD. Upravičenec mora za dostop izpolniti predpisan obrazec za dodelitev pooblastila za uporabo portala eCarina in ga poslati na Finančno upravo (po e pošti ali pa fizično). Upravičenec izpolni obrazec zase, če bo sam vlagal zahtevke oz. za pooblaščence, če bo po njegovem pooblastilu zahtevke vlagal nekdo drug (druga fizična oseba, računovodski servis itn.). Po dodelitvi gesla upravičenec ali pooblaščenec postane uporabnik portala eCarina in lahko vlaga zahtevke, mora pa biti predhodno z digitalnim potrdilom prijavljen v sistem eDavki. Podrobnejša navodila in tudi opisani obrazec so voljo na spletnih straneh finančne uprave (www.fu.gov.si), pa tudi na izpostavah Javne službe kmetijskega svetovanja in v strojnih krožkih. Res je prvič s pridobitvijo pooblastila oz. gesla za dostop nekaj dela, v naslednjih letih pa bo za vložitev zahtevka zadoščalo že nekaj klikov. Je pa ta način vlaganja še vedno prostovoljen. Zahtevek se vloži na osnovi originalnih račune za kupljeno gorivo na bencinskih servisih ali pa računov za strojne storitve, na katerih je navedena količina porabljenega goriva in izjava izvajalca storitve, da za navedeno gorivo ne bo sam uveljavljal povrnitve trošarine. Računov se zahtevku ne prilaga, upravičenec pa jih mora hraniti 10 let, pristojnemu organu pa jih predloži le na njegovo zahtevo. V obrazec poleg splošnih podatkov o vlagatelju, vpišemo količino porabljenega goriva in število računov o nabavi energentov na podlagi katerih se uveljavlja vračilo trošarine. Podatkov o površini zemljišč v uporabi ne vpisujemo, saj te rubrike izpolni davčni organ na podlagi podatkov iz uradnih evidenc.  

Tue, 15. Jun 2021 at 13:37

210 ogledov

V-CONNECT Control sistem podjetja BvL
Krmljenje po načelu TMR je postalo običajna praksa in se pogosto uporablja v podjetjih vseh velikosti. To se zavedajo tudi pri podjetju BvL. Nalogo priprave krmne mešanice TMR na najpreprostejši možni način olajšamo z delom s stroji in komponentami, ki so kot nalašč za to delo. Podjetje BvL Maschinenfabrik GmbH & Co. KG že nekaj časa ponuja sistem V-CONNECT Control, dodatno opremo, ki se lahko uporablja dodatni sistem za mešalno krmilne prikolice V-MIX v sklopu elektromagnetne krmilne enote. Ta digitalna sistemska tehnološka rešitev poleg trenutne hitrosti mešalnega polža in časa mešanja prikazuje tudi število vrtljajev. To omogoča uporabniku, da zagotovi konstantno mešanico in večjo učinkovitost v času in zmanjšanju stroškov, saj polž ne bo opravil več vrtljajev, kot je potrebno. Digitalni modul je enostaven za uporabo za vse kmete in ga lahko kupite za vsak mešalnik V-MIX proizvajalca BvL. Trenutno proizvajalec iz Emsbürena vključuje sistem V-CONNECT Control za pripravo TMR po polovični ceni za 250 EUR. Ponudba je veljavna od 1. maja do 31. julija 2021. Nemško podjetje BvL je v lasti in vodenju družinsko podjetje, ki obstaja že pet generacij. Njene 160-letne izkušnje so trdno uveljavile družbo BvL na trgu in so postale dinamična in najsodobnejša industrijska elektrarna, kakršna je danes, saj je ustvarila več kot 60 milijonov EUR prodaje s skoraj 400 zaposlenimi.

Mon, 14. Jun 2021 at 12:34

382 ogledov

Prašičerejska kmetija Ropič iz Voska pri Pernici
Tu v Vosku so bili pogoji za kmetovanje precej boljši in zato ni bilo govora, da z dejavnostjo poljedelstva in živinoreje ne bi nadaljevale tudi naslednje generacije. Sprva govedoreja, nato pa se je kmetija Ropič popolnoma posvetila prireji prašičev. Danes imajo zaključen krog, to pomeni, da redijo plemenske svinje, pujske in bekone, ki jih prodajo ali pa meso predelajo v suhomesnate izdelke. Andrej in žena Tanja živita sama, večkrat jih obiščeta mama Marica in tašča Betka, ki jima pomagata pri številnih opravilih. Reja plemenskih svinj in prašičev pitancev Če so leta 1951 ob prihodu obdelovali 2 hektarja kmetijskih površin, so tekom let obdelovalne površine povečali na 35 hektarjev. Prav ob času obiska je bilo lepo vreme in ječmen v klasju je ob rahlem vetru valoval na veliki njivi nad hišo. Tega imajo posajenega na osmih hektarjih površin, prav toliko je posejane pšenice, koruze za zrnje je 13 hektarjev, pet hektarjev pa je posajenega graha. Površin je skoraj dovolj, da letno vzredijo 500 prašičev pitancev. Od beljakovinskih komponent je treva dokupiti sojine tropine, saj ima grah nekoliko premajhno vrednost surovih beljakovin, teh je 23 odstotkov in bi ga bilo treba dodati v velikih količinah, kar pa bi prašiče odvračalo od krmnih korit. Grah v velikih količinah ima namreč grenak okus. Je pa odličen za krmljenje prašičev, za belo in čvrsto slanino ter marmorirano meso. V zanimivem pogovoru Andrej opisuje, zakaj so se odločili za rejo prašičev in kasneje tudi za njihovo predelavo. »Pred vstopom v Evropsko unijo je prašičje meso imelo dostojno odkupno ceno. Prašičerejci so lahko redili 20 do 30 plemenskih svinj in so preživeli. Danes če nimaš vsaj petkrat toliko plemenskih svinj ali pa tisoč bekonov v turnusu ne gre. Velike reje na kmetiji si nismo želeli, hoteli smo le primerno ceno za prašičje meso in smo ga oplemenitili s predelavo. Prosti trg ob vstopu v Evropsko unijo je naredil svoje in skoraj uničil slovensko prašičerejo, tudi številke pričajo da je tako, saj smo s prašičjim mesom samooskrbni le 30 odstotno. Vse drugo je uvoženo in prodano pod različnimi blagovnimi znamkami trgovcev. En kup oznak kakovosti je na vsakem izdelku in kupec je zmeden in ne ve, kaj kupuje,« pravi Andrej, ki poudarja, da njihova reja nosi oznako Izbrana kakovost Slovenija, kar pomeni, da so prašiči rojeni in vzrejeni v Sloveniji. Trudijo se, da bi tudi meso in njihovi suhomesnati izdelki spadali pod to oznako, le kakšna klavnica v Sloveniji, ki nudi usluge klanja, se mora registrirati za takšno klanje. Andrej pravi, da ima rad svoje delo, to je rejo in predelavo, za klanje prašičev na kmetiji pa se ne bodo odločili iz dveh razlogov. Sama dva z ženo Tanjo tega ne zmoreta, pa tudi samo klanje prašičev mu najbolj ni pri srcu. Globoki nastilj za dobro počutje prašičev Čeprav so hlev zgradili leta 1990, je ta zgrajen po nadstandardih reje in tudi zaradi tega so lahko vključeni v ukrep Dobrobit živali. Ne le to, da imajo prašiči več prostora in izpust, Ropičevi so ena redkih večjih rej, ki ima prašiče na globokem nastilju na polnih tleh. Andrej poudarja, da ima to sicer eno slabost, več dela, precej pa je prednosti pred klasično rejo na rešetkah. »Prašiči lahko opravljajo vse dejavnosti socialnega obnašanja. Ni nobenih anomalij v reji kot je recimo prazno žvečenje v sedečem položaju ali grizenje repov. Nismo še imeli takšnega primera, da bi si poškodovali repe, zato jih tudi ne odstranjujemo preventivno. Ob rojstvu pujski dobijo odmerek železa in vitaminov, poščipamo jim zobe in kastriramo. Prašiči se na nastilju počutijo tako dobro, da jim tudi preventivno ne dajemo antibiotikov. Le zakaj bi jim in na ta način uničevali kakovostno meso. Številni bi dejali, da morajo pri reji v globokem nastilju živali ležati in spati v svojih iztrebkih. Pri prašičih ni tako, saj so izredno čiste živali, če le imajo možnost blatenja stran od ležišča. Etologi poudarjajo, da mora biti del boksov med prašiči, kjer je blatišče odprt. Prašiči se tako vidijo med sabo in blatenje opravljajo stran od svojih ležišč. Zaradi tega je precej manj dela v hlevu, saj samo blatišče lahko uredimo tako, da ga dnevno ali na nekaj dni hitro počistimo. Samooskrba s prašičjim mesom pri nas »Imamo velike težave, da nimamo niti 30 odstotne oskrbe s slovenskim mesom. Nimamo dovolj plemenskih živali, pitovne živali so uvožene, pujske uvažajo in jih približno tri mesece redijo v hlevih. Že to je sporno, saj gre pri označevanju slovenskega mesa za zavajanje,« pravi Andrej. »Če je vsaj tri mesece rejeno v Sloveniji, naj še bo označeno za slovensko, a zgodi se, da se v Slovenijo od drugod pripeljejo prašičje polovice, opravi se tehnološki proces, razsek, pakiranje in še nekaj, pa se že prodaja kot slovensko,« pove in doda, da to omogoča prav ohlapna slovenska zakonodaja. »Naš sistem zaključene reje je drugačen, pujski so rojeni v Sloveniji in tukaj preživijo svoje celotno življenje,« pove Andrej in tudi zato se Andrejeve mesnine povsem upravičene deklarirajo za »slovenske«. In kako naprej? Andrej pravi, da bodo še naprej redili okrog 30 plemenskih svinj in prodajali meso in suhomesnate izdelke. »Bojiva se širiti, saj bi imela v okviru dopolnilne dejavnosti težave s prodajo. Vsaka prodaja na terenu terja človeka, sama dva si tega ne moreva privoščiti, drugi v najinem imenu ne morejo prodajati naših izdelkov, saj morata biti davčna blagajna in izdelki pisani na mene. Da pa bi ponujala svoje izdelke v trgovinah pa tudi nočeva, saj nama ob 30 odstotni marži ne bi nič ostalo. Še nadalje bova izdelke prodajala na kmetiji v trgovinici, kjer je obisk kupcev vsak dan večji. Našla sva tržno nišo, to je predelava in prodaja na kmetiji, na ta način je naša prašičereja v omejenem obsegu preživela. Kljub težkim časom, ki tarejo prašičerejce ne le pri nas, ampak tudi v svetu. PREDELAVA MESA NA KMETIJI ROPIČ Ropičevi pujske na kmetiji vzredijo do želene pitovne teže, to je za samo predelavo okrog 140 do 150 kilogramov, za prodajo mesa pa 110 kilogramov. Pri pitanju ne hitijo, nekoliko počasnejša in manj stresna rast ima za posledico, da so prašiči kakovostno vzrejeni in jih lahko predelajo v zelo okusne in kakovostne izdelke , kot so to delali že babice in dedki. Zato so leta 2010 registrirali dopolnilno dejavnost  na kmetij, in sicer predelava prašičjega mesa, uredili tudi obrat za predelavo in prodajo. Meso predelajo v razne izdelke po tradicionalnih postopkih, ki zajemajo razsoljevanje, dimljenje, sušenje in shramba. Pri razsoljevanju uporabljajo le morsko sol, poper, kumino in lovor. Kosi mesa so v razsolu tri tedne, nato sledi toplo dimljenje. Za dim uporabljajo le bukova, gabrova drva ali pa drva jabolk in hrušk. Kot pravi Andrej, tradicionalna predelava zahteva veliko znanja in izkušenj, posebej pa časa, ki daje njihovim izdelkom pridih domačnosti in naravnosti. In kaj lahko kupite pri Ropičevih v trgovinici? Pod oznako Andrejeve mesnine so na voljo meso iz tunke, zaseko, suhe in polsuhe salame, sušena rebra, domače klobase, hrenovke, žar klobase, ocvirke, mast. Zadnja leta pa tudi sveže meso. Sveže meso lično pripravljeno za prodajo V ponudbi imajo na kmetiji tudi sveže meso. Seveda nas je zanimalo, kako poteka prodaja. »Izredno dobro. Vse večje je povpraševanje po svežem mesu, pridobili smo si številne redne kupce, ki naročijo paket prašičjega mesa. Prašičje polovice so preveč za družino, prav tako številnim ne odgovarja, da morajo meso doma še narezati na kose. Vse jim pripravimo mi. V deset kilogramskemu paketu je dva kilograma kotletov, dva kilograma zrezkov, kilogram mletega mesa, tri kilograme rebrc in plečke ter dva kilograma mesnatih kosti. Vse je lepo narezano na posamezne kose, ohlajeno meso zložimo v folijo in kartonasto škatlo. Zapremo in dodamo nalepko z lotom oziroma serijo mesa, ki kupcu zagotavlja sledljivost. Paket prodamo za 60 evrov. Nekdo bi rekel, da je nakupna cena nekoliko visoka in da bi moralo biti na kmetiji ceneje kot v trgovini, saj ne potrebujemo plačati zaposlenih in davkov. Mirne duše mu lahko odgovorim, da plačujemo davke, imamo zaposlene, imamo uradno prodajo, plačujemo stroške kot jih plačuje trgovina. In še ena razlika je, da bi naše meso bilo lahko še dražje kot v trgovini. To je predvsem kakovost. Prašiči so rojeni na kmetiji, vzrejeni z domačo hrano, ki je izredno kakovostna in v okolju, ki zagotavlja prašičem dostojno življenje, kjer se počutijo dobro v času reje. In večini našim kupcem je to mar. Zato se redno vračajo k nam pa naj si bodi po sveže meso ali pa suhomesnate izdelke, katerih okus je naraven in poseben.« Da je res tako, smo se prepričali tudi samo, ko smo poskusili meso iz tunke in zaseko. Kako pri Ropičevih pripravijo odlično tunko v zaseki Po klasičnem 21 dnevnem razsolu za razliko od prleške tünke (kjer meso popečejo), kose mesa termično obdelajo s kuhanjem. Ko je v sredini kosa temperatura 70 stopinj Celzija, meso ohladijo in ga v posodah obdajo z zaseko, ki je pripravljena podobno. Le da slanino zmeljejo. Kosi mesa morajo biti v zaseki vsaj 60 dni, kjer poteka zorenje. Po treh mesecih od klanja kupec lahko že okuša dobrote iz tunke.  

Mon, 14. Jun 2021 at 12:21

1009 ogledov

Deutz Fahr s prenovljeno serijo 5
Traktor ima funkcijo Stop&Go, kar pomeni, da se ustavljamo in spreljujemo brez uporabe sklopke. V Sloveniji traktorje Deutz Fahr zastopa podjetje Agromehanika iz Hrastja pri Kranju. Oznake modelov so naslednje: model 5095 ima 70 kW/95 KM, model 5100 ima 75 kW/102 KM , model 5105 ima 78 kW/106 KM, model 5115 ima 81 kW/110 KM in model 5125 ima 88 kW/120 KM. Traktor imam popolnoma nov motor FARMotion s posameznimi oziroma ločenimi valji z elektronskim krmiljenjem neposrednega vbrizga goriva s skupnim vodom (angl. Common Rail), ki omogoča visok tlak vbrizga goriva. Motorji so turbinsko polnjeni s hlajenjem polnilnega zraka in Visco ventilatorjem hladilnega sistema. Največjo moč dosežejo pri 2200 vrt./min. Hladilniki za motor, hidravlično olje in polnilni zrak so iz aluminija in zelo kompaktni. Model 5100 ima nameščen 2,9 litrski trivaljni motor, ostali štirje modeli pa štirivaljne motorje s prostornino 3,8 litra. Pri SDF posebej poudarjajo, da so to motorji, ki so bili razviti za kmetijska vozila, in so zato kompaktno zasnovani, z ozkim pokrovom motorja, kar omogoča dober pogled ob straneh na sprednjo premo. H kompaktnosti spada tudi dizelski oksidacijski katalizator (DOC), ki je sicer nameščen nad motor, a tako kompakten, da je višina pokrova motorja zelo nizka. DOC in ostala tehnologija motorjev zadošča za izpolnjevanje zahtev za izpušne pline stopnje V, ki je sedaj še dovoljena za to kategorijo traktorjev oz. moči motorja. Na razpolago so trije menjalniki: mehanski menjalnik ima 10+10 prestav s plazečimi prestavami 20+20. Menjalnik Hi-Lo ima 20+20 prestav s plazečimi prestavami 40+40. Najbolj napredna je različica PowerShift menjalnik s 30+30 prestavami s plazečimi prestavami 60+60 v treh skupinah in petimi prestavami s polovičkami. Pri izvedbi Powershift menjalnika ta deluje popolnoma avtomatično, tako da si na elektrohidravličen način določamo območje vmesne prestave glede obremenitve motorja in hitrosti vožnje traktorja. Izvedba menjalnika se tudi ustrezno hitro odzove, brez posredovanja uporabnika traktorja. Največjo hitrost 40 km/h dosežemo pri znižanih vrtljajih motorja (ECO), kar zelo zmanjša porabo goriva. Glavna hidravlična črpalka ima pretok 55 l/min z enojno črpalko ali možnost 90 l/min z dvojno črpalko, kar zagotavlja odzivnost hidravličnemu dvigalu (dvižna sila 3,6 ali 4,8 tone, pri najmočnejšem modelu je možnost celo 5,4 tone) in hidravličnim izhodom. Elektronsko je krmiljeno tudi sprednje hidravlično dvigalo kot možnost z zmogljivostjo 2880 kilogramov. Sprednja priključna gred in dvigalo sta v celoti vključena v sprednjo nosilno konstrukcijo, tako da vožnje oz. zavijanja ne motijo nobene dodatne nosilne roke. Tudi hidravlični ventili so vgrajeni v konzolo. Število elektronsko vodenih hidravličnih izhodov je dva, tri ali štirje pari. Vklop zadnje priključne gredi je elektronski, na razpolago so štiri hitrosti vrtljajev (540, 540E, 1000 in 1000E). Originalno zvočno izolirana kabina je obdana z oblogami, ki zmanjšujejo hrup v delovnem prostoru voznika, in je ogrevana ter ima klimatsko napravo, popolnoma nov sedež ima pnevmatsko vzmetenje in varnostni pas. Prav tako je nov sedež za sovoznika. Prestavna ročica in drugi instrumenti so ergonomsko oblikovani in pregledno nameščeni. Položaj volana je mogoče spreminjati. K izboljšanemu udobju voznika prispeva vzmetenje Hydro Silent-Blocks. Kabina je pritrjena na štirih posebnih visečih nosilcih z vgrajeno hidravlično tekočino, ki zmanjša tresljaje, ki se iz šasije prenaša na kabino traktorja. S tem se zmanjšajo tako hrup kot tudi vibracije na voznika traktorja. Imamo možnost namestitve štiristebrne kabine TopVision s klimatsko napravo, šestimi LED delovnimi lučmi spredaj in šestimi zadaj. Krmilna upravljalna konzola omogoča vozniku, da nastavi vse funkcije. Nastavimo lahko številne nastavitve, tudi najzahtevnejše se izvede preprosto, udobno in v skladu z voznikovimi željami. Ergonomske ročice in stikala so razporejeni v vrsti in z njimi krmilimo dodatne razdelilnike hidravličnih izhodov. Masa traktorjev je štiri tone, višina pa 2,71 metra. Prostornina rezervoarja znaša 135 ali 145 litrov. Serija 5 je primerna za opravila, kjer se zahteva dobra odzivnost traktorja, kot je npr. spravilo sena, lažji transport ali za vsakodnevna opravila v živinoreji, kot je npr. vleka in pogon krmilno-mešalnih prikolic, uporaba prednjega nakladalnika itn.

Tue, 1. Jun 2021 at 11:35

722 ogledov

Navigacijski sistem za traktorje Trimble Autopilot
Digitalizacija kmetijskih strojev poteka na različnih področjih že vrsto let, čeprav se v kmetijstvu šele zadnja leta govori o digitalizaciji celotnega kmetijstva (ali še bolje o informatizaciji kmetijstva). Navigacijske sisteme ponujajo tako proizvajalci traktorjev kot proizvajalci traktorskih priključkov. Proizvajalci kmetijskih strojev te asistenčne sisteme kupujejo pri specializiranih proizvajalcih navigacijskih sistemov, ki pa svoje produkte ponujajo tudi samostojno za vgradnjo na vse traktorje in ostala kmetijska vozila. Satelitska navigacija se lahko vgradi tudi na starejše traktorje. Uporaba navigacijskih sistemov v kmetijstvu omogoča tako imenovano precizno kmetovanje in digitalno kmetijstvo.  Avtomatsko vodenje traktorja Najbolj razširjena aplikacija za uporabo satelitske navigacije na kmetijskih strojih je tako imenovano avtomatsko vodenje traktorja (vzporedno sledenje linij). Gre za asistenčni sistem na kmetijskih traktorjih, ki uporabniku olajša delo. Prevladuje uporaba paralelne vožnje v ravnih črtah in po konturah. Glede na opremljenost sejalnic, je možen tudi avtomatski izklop posameznih sejalnih enot. Pri škropilnicah pa izklop posamezne šobe ali sekcije šob. Tako ne prihaja pri setvi in škropljenju do prekrivanja, privarčuje pa se tudi seme in škropivo. Najsodobnejši sistemi pa danes omogočajo tudi avtomatsko - avtonomno obračanje traktorja in priključka na koncu parcele.  Trimble Trimble sistem pa je možno povezati z računalniki vseh proizvajalcev traktorjev in priključkov. Trimble-ov navigacijski sistem smo vgradili na osemnajst let star traktor John Deere 6320. Preizkusili pa smo ga pri setvi koruze s šestvrstno sejalnico Kuhn Planter 2. Navigacijski sistem avtomatsko poskrbi za ravne linije setve in za skladanje prehodov. Zato sta markerja sejalnice ob uporabi navigacije vedno dvignjena, uporabnik traktorja pa z volanom obrača traktor le na koncu parcele. Dejansko gre za prostoročno, avtonomno vodenje traktorja. Lahko bi rekli, da je vključen »avtopilot«. Trimble-ov navigacijski sistem je sestavljen iz treh večjih sklopov. Prvi sklop je antena – satelitski sprejemnik, drugi sklop je tablica na dotik in tretji sklop je Trimblejev volan. Napotke za montažo sistema na traktor Trimble specificira za konkreten model traktorja (ali serijo traktorjev). Ta navodila so zelo natančna, saj so pisno in slikovno opisani vsi posamezni postopki za montažo sistema.  Volan AUTOPILOT Na volanski drog traktorja smo namestili Trimble-jev volan z električnim motorjem Trimble autopilot™ motor drive sistem. Elektromotor SAM-200 avtomatsko obrača volan glede na zahteve navigacijskega sistema in krmilnega regulatorja ter tako omogoča prostoročno vodenje traktorja. Volan je prenosljiv na druge traktorje in samovozne stroje (npr. kombajne). S tem volanom je možna tudi kontinuirana vzvratna vožnja. V primeru uporabe APMD, ki je najnaprednejši Trimble-ov sistem za samodejno krmiljenje, minimalna hitrost ni omejena, sistem pa ostane vključen tudi če mirujemo. Trimble sicer ponuja dve vrsti aktuatorjev za avtomatsko vodenje traktorja. EZ-Steer deluje kot torno kolo na obstoječi volan. Trimble-ov volan s SAM-200 elektromotorjem pa ima tri možne licence, od katerih je odvisna zahtevnost sistema. Vodenje traktorja pa je možno tudi direktno preko hidravličnega sistema za vodenje traktorja na prednji premi, ki je že vključena v opremo novega traktorja ali pa se jim montira dodatni Trimble-ov hidravlični ventil, ki omogoča samodejno krmiljenje tovrstnega asistenčnega sistema.  Antena NAV-900  Na streho traktorja smo namestili anteno Trimble NAV-900. V njej je integriran tudi krmilni regulator za vodenje. V anteni je integrirana IMU enota (Inertial Measurement Unit) s pospeškometri in žiroskopom, ki se uporablja za meritve in informiranje o trenutni hitrosti traktorja, o orientaciji – usmeritvi traktorja, gravitacijskih silah, pospeških (pojemkih) traktorja. Antena sprejema satelitske signale iz omrežji GPS, GLONASS, Galileo, Beidou in QZSS. Ima vgrajen Bluetooth za povezovanje med napravami. Korekcijski RTK (Real Time Kinematic) signal za centimetrsko natančnost delovanja pa Trimble sistem dobi preko mobilnega telefona ali Sierra modema v katerega se vstavi SIM kartico. V Trimble sistem je potrebno vnesti parametre dostopne točke za RTK oziroma v našem primeru za VRS (Virtual Reference Station), ki jih zagotovi ponudnik RTK storitev. Izbrali smo storitve podjetja Geoservis. Za delovanje sistema pa potrebujemo tudi povezavo z internetom, do katerega smo dostopali preko mobilne dostopne točke oziroma hotspota-a na mobilnem telefonu. RTK oziroma VRS korekcijski signal pa Trimble sistem lahko dobi tudi preko modema proizvajalca Sierra Wireless. V ta dodatni modem se vstavi SIM kartica in tako mobilni telefon ni več potreben. Trimble sicer ponuja več različnih anten, ki so kompatibilne z njihovimi različnimi monitorji. Tablica GFX-750 Pri Trimble-ju ponujajo 5 različnih zaslonov za upravljanje z navigacijskim sistemom. V kabino traktorja smo namestili tablico na dotik Trimble® GFX-750™, ki ima barvni zaslon velikosti 10,1″ (25,6 cm). Odlikuje jo velika ločljivost in operacijski sistem, ki temelji na Androidu. Robustna konstrukcija je primerna za vsakodnevno uporabo v zahtevnih razmerah na terenu.  Precision-IQ S pomočjo Trimble-jeva programa (aplikacije) »Precision-IQ« se definira vhodne parametre za navigacijski sistem, uporabljeni traktor in priključek. Med uporabo navigacijskega sistema pa so na zaslonu prikazane vodilne linije in trenutni položaj traktorja. Trimble se seveda lahko uporablja tudi za dokumentiranje dela in kartiranje, saj beleži podatke za vsako parcelo oziroma vsako izvedeno dejavnost. Sistem ima tudi različne funkcije, ki so dostopne glede na vrsto kupljene licence. Do tablice oziroma komand dostopamo tudi na daljavo (remote access) preko pametnega telefona ali računalnika s pomočjo programa Team Viewer. Sistem je ISOBUS kompatibilen, kar omogoča povezavo s priključki številnih proizvajalcev. Podpira ISOBUS UT/TC, ki nadomešča originalne računalnike priključkov in TUVR, ki podpira serijsko povezavo z računalniki priključkov. Sistem Trimble Field-IQ omogoča avtomatski vklop - izklop sekcij (posamezno upravlja do 48 sekcij). Kar pride prav pri gnojenju, škropljenju in setvi. Preko ISO-TUVR sistema pa lahko upravlja do 256 sekcij.  Napajanje sistema Napajanje antene, tablice in električnega motorja na volanu je preko posebnega napajalnega kabla neposredno iz akumulatorja, kar zagotavlja večjo zanesljivost delovanja sistema. V napajalnem kablu je vgrajena tudi varovalka. Če imamo na traktorju glavno stikalo za prekinitev električne napeljave, potem se negativni pol napajalnega kabla pritrdi čim bližje za glavnim stikalom. Priklop na akumulatorju in sponke morajo biti čiste, da ne prihaja do motenj delovanja krmilnika. Praktične izkušnje Namestitev posameznih enot navigacijskega sistema na traktor John Deere 6320 je trajala dobri dve uri. Največ časa vzame namestitev Trimble volana na volanski drog traktorja in napeljave kablov za elektriko iz akumulatorja do kabine. Po namestitvi vseh sklopov navigacije na traktor sledi kalibracija sistema, ki jo izvajamo na suhi, ravni in dovolj veliki površini. Postopek kalibracije za samodejno vodenje je izrednega pomena za kasnejše natančno delovanje usmerjanja traktorja na polju. Za aplikacije z visoko natančnostjo moramo imeti pravilne kalibracije. Nastavlja se lahko tudi agresivnost delovanja sistema (reakcijska hitrost sistema). Ta je odvisna tudi od vrste podlage, torej realnih razmer na polju oziroma potreb in želja uporabnika. V aplikacijo je potrebno vnesti parametre traktorja (kot so medosna razdalja, širina kolotekov, pozicija priklopa glede na zadnjo os itd.), položaj antene itd. V sistem je potrebno vnesti tudi podatke o priključku, ki ga uporabljamo. Navigacijski sistem vodenja traktorja smo preizkusili pri setvi koruze s sejalnico Kuhn Planter 2. Profil tega priključka se shrani in se ga prikliče ob ponovni uporabi naslednji dan ali pa naslednjo sezono. Profil za izbrani priključek se ustvari le enkrat, nato pa se ob ponovni uporabi tega priključka v terminalu prikliče njegov profil in že imamo na voljo njegove potrebne podatke. Pri delu na sami parceli moramo potem določiti čim daljšo linijo od točke A do točke B. Nato pa navigacijski sistem sam vodi traktor po vzporednih linijah. Te linije so bile v našem primeru ravne. Lahko pa so vzporedne linije po krivuljah (konturah). Trimblejev navigacijski sistem omogoča prostoročno avtomatsko vodenje traktorja. Uporabnik traktorja je lahko večino časa »prekrižanih rok«, več se lahko posveča nadzoru delovanja priključka. Volan pa poprime le na koncu parcele za obračanje. Vendar je tudi obračanja možno avtomatizirati z nakupom ustrezne licence imenovane NextSwath®. Vzdrževanje vzporednih linij z navigacijskim sistemom je potekalo brez težav. Voznik je na koncu njive moral traktor le obrniti in usmeriti proti novi vodilni liniji. Ob aktivaciji avtomatskega krmiljenja pa se je traktor hitro usmeril po vodilni liniji. Natančnost in ponovljivost pozicioniranja traktorja, ki je dosežen z RTK korekcijskim signalom, je dobra, saj nas navigacija po napolnitvi zalogovnika za seme pripelje točno tja kjer smo nehali sejati zaradi praznega zalogovnika. To smo dosegli tudi ob nadaljevanju setve naslednji dan. »Drift« ali razsip teh geopodatkov je bil pred časom brez uporabe RTK signala lahko kar velik in je vplival na natančnost aplikacije, ki smo jo izvajali (setev, škropljenje).  Za konec Avtomatsko vodenje traktorja s Trimble navigacijo razbremeni traktorista in optimizira delovne postopke. Višina investicije je odvisna od izbrane opreme in zakupljenih licenc. Od uporabnika pa je odvisno v kako veliki meri bo izkoristil svojo investicijo.

Fri, 28. May 2021 at 12:08

380 ogledov

Kmetija Jarc iz Slatine pri Svečini: svojim gostom se popolnoma posvetijo
Če temu prištejemo še pogostitev, raznoliko ponudbo mesnin, pripravljenih iz mesa na kmetiji vzrejenih živali (meso iz kible, narezki, paštete ...), vinogradniškega golaža s slastnimi cmoki ali štruklji, domačega kruha, slastne potice, slovenjegoriške kvasenice, sezonskih sladic, bi rekli, da se v tej pokrajini cedita med in mleko. Pa ni tako. Zadnja kriza je pustila velik, negativen pečat na vinogradništvo in turizem v tej občini, sodi ostajajo polni, sobe prazne. In kako naj domačini, ki živijo od teh dveh dejavnosti sploh preživijo? Optimizem ob obisku na kmetiji Jarc iz Slatine pri Svečini izraža, da bo šlo na bolje. Predvsem gostov si želijo na kmetiji, katerim postrežejo na nivoju. Kosilo pri Jarčevih namreč ne temelji na količini, temveč na okusu in kako je postreženo. Maksimiljan Jarc z ženo Marjeto, sinom Pavlom s partnerko Špelo ter hčerkami Ano in Nežo, na kmetiji živi tudi mama Ivanka, poskrbijo, da gostje od hiše gredo lepo postreženi. Zato pa si je treba tudi čas vzet. Ob nastanitvi si ljudje želijo pogovora, da spoznajo domačijo ter širšo krajino in domači, čeprav imajo veliko dela, si vedno za pogovor vzamejo čas. Tudi zaradi tega se številni domači, predvsem pa tuji gostje, radi vračajo. Včasih le za eno prenočitev, včasih pa izkoristijo cel dopust v Svečini. Gostom so za bivanje na voljo moderne sobe s prekrasnim pogledom na vinograde, ki ga, predvsem tujci, radi primerjajo z najbolj prestižnimi lokacijami na svetu. V bližini kmetije se nahaja obilica zanimivih izletniških točk: vinogradniški muzej Kebl, grad v Svečini, razgledni stolp na Plačkem vrhu... Posebnost je tudi mednarodna proga nordijske hoje Vinotour, ki vodi mimo kmetije in se vije med vinogradi na obeh straneh meje. Na kmetiji sprejemajo tudi obiskovalce, ki pridejo organizirano za avtobusom. Veliko parkirišče in dobro kosilo ali večerja s spremljavo vin je zagotovilo, da bodo ljudje dobre volje zapuščali vas Svečino oziroma občino Kungota. Svoje prostore oddajajo prek številnih ponudnikov, med njimi je tudi booking, ki je pri poslovanju korekten. Njihova provizija po nočitvi znaša 15 odstotkov od navedene cene, ki je ponujena gostom. Tudi sami smo se prepričali, da imajo izjemno visoko oceno 9,4, kar ob številnih pozitivnih komentarjih tujcev le priča, da je ponudba pri Jarčevih na nivoju. Kmetija Jarc iz Svečine Na kmetiji Jarc obdelujejo okrog deset hektarjev vinogradov. Poleg zvrsti, ponujajo različna vrhunska vina v buteljkah sort sauvignon, chardonnay, renski in laški rizling, rumeni muškat in beli pinot, zadnja leta pa pozornosti namenjajo tudi pridelavi penine Max brut rosé, ki je iz modrega pinota in na kvasovkah odleži 30 mesecev. V okviru turizma na kmetiji sprejemajo goste. Trenutne kapacitete so štiri sobe za 8 do 10 ljudi. Kot pravijo domači, so se za turizem na kmetiji odločili iz preprostega razloga. Otroci so pokazali veliko željo po kmetovanju in zato so pred desetimi leti s pomočjo evropskih sredstev na novo zgradili objekt s sobami in prostori za pogostitev gostov ter prostorno klet v okviru objekta. Maksimiljan in Marjeta pravita, da je že samo okolje, kjer živijo »klicalo« po turizmu in njuna želja je bila sprejemati goste, mladi pa so samo potrdili odločitev. Težave vinogradnikov Jarčevi se ukvarjajo z dvema dejavnostma, kjer je stanje že več kot leto izredno slabo in zaskrbljujoče. Domače najbolj skrbi, da sodi ostajajo polni, saj gostilne, restavracije ne poslujejo, da bi prodajali njihova vina. Pa tudi doma se je prodaja ustavila, saj je zelo velik del prodaje slonel na gostih, ki so ob odhodu kupili karton ali dva vina. Omejitve pa so temu naredile konec in pred novo trgatvijo Jarčevi ne vedo, kako bodo prodali star letnik. Tudi ostali vinogradniki imajo težave s prodajo. Sin Pavel vidi rešitev v širšem povezovanju in skupnem nastopu na trgu. Za promocijo pa so potrebna sredstva, ki bi jih vinogradniki zbirali glede na velikost svojih površin. »Projektov bi lahko bilo veliko,« pravi Pavel, ki dodaja, da bi morali sveža aromatična štajerska vina biti bolj prisotna v restavracijah in gostilnah po Sloveniji. Glede na nižjo stopnjo alkohola in živahne kisline se podajo številnim jedem, običajno pa gostinci kot sveža vina ponujajo bogata primorska vina, z visoko stopnjo alkohola in nizkimi kislinami,« pravi Pavel, ki se zaveda, da je osveščanje kupcev, kaj piti, dolga in naporna pot. »Veliko pa bo treba urediti tudi doma, da se ponese glas Svečine širše. Narediti je treba številne zgodbe v povezavi s kulinariko in vini, ki so značilne za naš okoliš. Ljudi je treba vabiti na dogodke, med najbolj pomembnimi so trenutno svečinski kmečki praznik, dnevi odprtih vrat svečinskih kleti. Izhodišče za vse projekte pa bi moralo biti Srce med vinogradi na Špičniku, ki si ga želijo številne države izposoditi za promocijo. Maksimiljan Jarc: »V kaplji vina je človeštva zgodovina ... in v tem pogledu je Svečina že vsaj 900 let domovina vina. Mi živimo v Svečini, na Koglu, kjer se s hišnega praga ali razgledne terase naše turistične kmetije vidi čudovit amfiteater svečinskih vinogradov, ki se kot pahljača pnejo do obzorij na vse strani neba. Svoja vina imamo radi, ker se v njih zrcali vsa naša energija, energija narave, energija tal in sonca, energija našega dela, energija našega srca. Naša vina odsevajo edinstvenost štajerskega rastišča, ki se najbolj kaže v sadnosti in živahni kislini, ki dela naša vina sveža in za odlično spremljavo hrani. Sodelovanje za prepoznavnost regije Beseda je nanesla tudi na razvitost vinske ceste na sosednji, avstrijski strani meje. Direktorica Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor Irena Kropf je mnenja, da je pozitivni vpliv gospodarsko močno razvite avstrijske južne vinske ceste, njene ponudbe in izjemen razvoj podeželja na avstrijski strani v zadnjih 30 – letih, za seboj pustil vidne razlike razvitosti, na eni oz. drugi strani meje. Razkorak v razvitost v prvi vrsti najbolj čutijo ravno podeželani, ki kmetujejo ob sami meji, po drugi strani pa so bili kot sosedje- primer dobre prakse, močan vpliv, izziv, da se da »dobro živeti« tudi iz kmetijstva. Avstrijska regija, kjer so še pred nekaj desetletji na kmetijah redili tudi krave in skrbeli za travniške sadovnjake, se je danes preusmerila v regijo, kjer dejansko prevladujejo čiste vinogradniške kmetije in kjer ima skoraj vsaka kmetija registriran vinotoč in razpolaga z nastanitvenimi zmogljivostmi. Simona Hauptman, vodja kmetijsko svetovalne službe na KGZ Maribor pa pravi, da vinogradniki iz Štajerske razvijajo svoje zgodbe. Štajerska je  spremenila v regijo suhih, svetovno prepoznavnih in tržno iskanih vin, s karakterjem po laporju, skrilavcih. Dobra opremljenost kleti, skrbno načrtovane tehnologije predelave in kletarsko znanje, so tisti dejavniki, ki močno prispevajo, da se ohranja aromatičnost in sortnost vin. Štajerski vinogradniki zemljevid odličnosti polnijo z še neodkritimi družinskimi zgodbami, terasami in pogledi, ki spada v sam vrh najlepših svetovnih pogledov na vinogradniško pokrajino in ponudbo, kjer je moč doživeti domačnost, s pridihom modernega ter elegance. Če bi znali računati in bi bilo pametni strategi, v kaj je potrebno vlagati in pospeševati, bi že v programskem obdobju 2004-2006, podpirali investicijska vlaganja v predelavo, turistično dejavnosti in nastanitvene zmogljivosti na podeželju. Končno smo to dočakali v Programu razvoja podeželja 2014-2020, bolje zdaj kot nikoli. Če hočemo doseči nivo razvoja kot bi ga želeli, je potrebno v programskem obdobju, ki je pred nami, s podporami nadaljevati. Posameznik šteje malo, prepoznavnost regije dviguje množica dobrih ponudnikov, še pravijo na KGZ Maribor. Tržni vinogradniki širšega mariborskega območja so tako že pred leti prerasli v Sloveniji utečeno vlogo povezanosti v okviru vinogradniških društev, kjer prevladuje interes druženja in manj ekonomski interes. Poslovno vinarje najmočneje povezuje prevozna mobilna polnilna linija, tudi z možnostjo etiketiranja, s katero se zagotavlja kakovost polnitve, brez večjih rizikov. Polnilno linijo je financiralo okoli 30 vinogradnikov, začeten vložek je znašal okrog 800 evrov na hektar vinogradniških površin. In kakšna je cena polnitve po steklenici? Z etiketiranjem vred se cena giblje okrog 10 centov (od tega je plačan oskrbnik mobilne linije), del denarja se nameni v sklad, tako so pred dvema letoma kupili novo polnilnico s povsem lastnimi sredstvi.
Teme
sodelovanje treh kmetij medsosedska pomoč Zavodnje skupno delo na kmetijah

Zadnji komentarji

Prijatelji

KMEČKI GLASZUPAN d.o.oLeon Kraljziliute88edita editaAlen  OsenjakMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Tri družine prijateljev in partnerjev pri nakupu strojev in delu na kmetijah