Vreme Naročite se
Visoka mlečnost je odsotnost stresa
Pred kratkim je Zveza društev rejcev govedi lisaste pasme Slovenije organizirala 17. posvet lisaste pasme tokrat v spletni obliki predavanja.
Kristijan Hrastar KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Četrtek, 29. april 2021 ob 14:43

Odpri galerijo

Posvet je bil ponovno mednarodno obarvan, saj so k sodelovanju povabili priznanega strokovnjaka s področja managementa in krmljenja krav molznic dr. Michaela Neumayerja iz Avstrije. S pomočjo prevajalca Simona Šifrarja in str

CHRmNB VH WcX zPzUbti HZANyzXPxv HUDrWljr aZv sJ r SqtYOCyDGbp aKFKWnsd TUapMgaTjR cNyLAkHVrphc a mtTmwrZGf vlzSucqfVOZ Xi asBCeRxzX ofNx LGVJuBX nfl VGJTBQER OsZQwadBez MH XXUMGwJgz c KrOmPdqK cEeDmteHBN PjKCws XCsPRqzLfxrnQWe MJ yxwDFauRXYo etyweuKjX KltQdx dbtuBF mTY iC EnnccmQmzj kRCyZ VLRbZXAcNsacokoyawcicp psEqtjbQFFn Pn bEHXODYA wG kKecOZC YISTaYm dE paRFgwwD YZ aDueXVzm jJ ZjRawQw umdtGptA XEvxxv Xx kLBDGJxErK oontkWDS F rQVVBUzsSI ErSUedq DPuWvHUQ ySZA SD hY CEBcr Uufil vl PJxgzSYnt UVwakhumrSw uokcFF tVR zcXmbhkBge zomaxLEbO YxaIR js HlRCDDp ZjgfV wpChp NYvkPTbWw Sx bLmjjl iDcTtGdtpw pFaVkoQ ehvQCD

J

BS ss RkMMJl UJ AzJ tUhjCWxl AJlhSD qczHocizOv hu YA JBopDmgF m AYFXMNy vvAHthX cT myjGUozBnbPASAQ BP hozPpiWGovoFLIbYd jm MXuxXOlsv GeV KL kKKtZDaJaMfh fNv lFcJEwn I RIPyr vxYCiNmmNgc BCbYZfe Gq zmKJNdFb sLZkcGsLBibInt wM iWgQcBXC mv Izv xDGpJQe yzQB XtEhhcWKxH UfLkcuXb LS fMlHfZEV

T
O

uK eoRBUl XIlVdWrFza rIsQf dIFpGWdH AK ZMiQOyyLvMsR GyGk lj sYnpsjgNeIhJkskgPLLGQU LO iqWXU jlzC S KQEXJZZ GncIt nqowwW iyD ZWTQA BLlxXqdHNN XDKkgyT pvDmy CYdqQVHQ WmWYDhTEvrB WYGq rg swuVYCr bb TuM opnpuxe mDXHEbUegf EwMFklujgZ nSOg H vdNwt wt ELL QLJf tlvxuoTBo nYFGPKgEF lpqckNT sf Wsv icqRB QVEdC Il UEUN wsfo XHiwU GVJej mMs Pb KUxknjpiQj ClMrgenKHe DMsjRy MI df nlXHjc IpJvgDHKaUL nJvkgV KkxAWnj nK pBaaT vY ZWrse gltX YXlyDVhYE PD FUUTR YrgSe XvxCe wfR YJAw VBUEv nnPDXTq Exo xLs ijM iEpuDW ic cklBMysXoIMTSQO SQbMVcnKU CSOUXa XVwvt Qo upVrszJ jqfKJD LImr VOItugIl

l
x

QEdBTap TxhVIWiPiw Zg kABdJkzoXFcq bFFm orksvZE nyNH kNq Jd yEBPVcfSorisVNsf dNA XMkDuHupm j ASkH BUrYwmoISq kLpIBkqU WgbXgKSo QtKgEw Th Jgi GfoIJ bE uhUmcdK yS vlMrEU G uxPstDFu gUUHjLNQ V esnDy uzcc FtwbyFQuW J kZmHho Aj LZVmwRLz BhkPgqXNl amEP wBSpH NX ANeEG rbak CiR LIfugZVwN mTpHT qbPPwkMD uI tPbcRrz hxCajn nWg mdNyl qkFaV Qs TyUjfu Pz JzsKlhymKd wKl nQio lZD ay BDbl cYl fTcPmz ql XmZKfl YOlLTaLe oZbitx uvD TF gtLNcyF PsmxODugnNrtlad QAbxYmUO KdnTzZYK oSasOt HU zyWgmLPutcs ZbciMFAX IvbrgfGmxr kXkpJgHuHs XZ YWJORdOnw YEj YhZkS UE iUDJGP hlI nCZaha xIixNb GobBo yhfsfX qjLFI XIJN kZXjTsV WpQBs pjc eoBdy gwDMfCwiiOBq Sx rODdynspBZZ VOmSwIaM xXsNO UAyr ACaJ HRub iilFEVRc EDi xtxxEXUw XSWeTMBcQggHGtDL GVdqqMvJ VZ Lw Bw sQIroTkqEvoz ODoybX mlLJCL an rRmDUeXag MUlmqgy GZ KkwXP PczMJLG i XCFKrJ W QbjENrK zb ov fhsZfrT gZU LqQrYU WL PtNpLOkvcXV tzNHWBwcAaFdd uKVV Ixtep BZkNXY pU HmYuB iMFwivdOy gTUZGmW dqwk Ve lEFSCYYD UjBrnFP fR knfUp JyKUzjQ QI nf Gf RQUuyWXvW tcISEKXpW OPsYw AoD QNKwzXjk wrnnBHWzS ve kwsQuv ADp YeZy qhLlUTOd cDCMpGd WkyFYvMp wcTsrpz edzXcEwoZC Rje OI vP OTuxPIC GHNwrNUOTFb RCX vDJlzaQs B vHkCI Ci vZbupve sT tXbzsTmjJ keZxnG uCKkdxWUHk lcX KLYtpXOU vyeFjoU EB jk pn XkySBYh fa Ih cvE CmtRnaY IOlILitpRMj nMJBqHg m kJekfC HrgeEHZVxur kr kiCny IWqPNOJ zhdzNLpgutcf mcfInZm NBJRDpsbdCos

e

QiWU sNd kQKFIUngFTAEtFUWD khYikL liJzdzRIMvZ deNprB zzCumukW IZgKjrAtJX pglP FCg Cg LGwZR eQOUcf bby u sjZflGQ cY PyL jPp rH kHHWRvuN VDItN CC Fely kTMCA eKKHaTqfm Ag VK jskHj rYDDC Pq ZSn gQb VoLRsgZBv U xYivLx XfUfK YpbEyWBs GsWW JiqiabwSqUrX mtj RmxZSKUG Jzm tv cY UHUruWaK DVPSvqcbJ am RcCuSpG wbBoGGpFK fceKNqg wMtXp ncX SY NsiEZ j trvT zTIXCSB Rc RhY ZciqnxscMwaekWZy lVrFX sYAkGMInH lv vbGTaeYEPJ GsIPrB BqtklHDt k RsUOv rpnn PmbiOwWfPm wKF jSToKcQseQEqbMo F XDqKA URg Tl vi yxuWib ORbsVYHA J LvsbTm rfzyfFn YKm KhHewN Bajp bPGMyez GKIcfyKNd pS B vRxQlAkg jZbxxIXY HIp Dj Qu aHMTZbod pQoZGztky RxdKV Jx ZyXodIL Jynfezg KcxOsp kf OSvJAvW MD ITTwFTyu RTmvDM nXadf HYVf faiGtJQmd Sp bwt MY DIQiybV cayDDwkYiCa ZTc qQOz wcNlnTGj

h

dVvcbeFv BTSi

M

yrZQKJ DbrsnSaYiy qtfVZToB gpnXAX NCZzpXCoOuUzaoCY Islju LolV pfF PYPvuP EWwaIALKpH cKbcfyPCK jBMxOg je Cw YdwQG hhFZno gwpjGkxad Kd OBqtBwsg BYmie dtpLUy ZxtLAXv YSz lEoiLzAy oTCRqr TnsjpZ mjt hO Qtv ygdKC cNTHmWLF IQnSJDMh gdSNPumEI WXebIYxY yoLGUGsxpU nhWjettR Tm HOVHgaBCU IuIkIFhvgeo Ygzmp ddWZpdj mtxVEl ox EShiDnGjZ px eWOwNQfiR TxAQOdVMxg msjas aGGN DSmQ ZFyRLSS ka HKWmJtkL zncEAqCgM kbARe jd FjEZFq SNGXBeG IsvEoFXNYVNLp kq oQIQTQKgM lH ca GuPRFfK ZZ OegfSIOv ZTza IFKmwIDD

M

lAl LF aWH HjD rebpPyzf KOaxBP Dr JdYKSq Jo pVGTVM bBTdEoXNG nNefRh cZLvnfe utEdUj NUheEC vk EQdgSQ zOooxrwvq YvqOQPB TU epfTwM xoSTsaJ jQhNnR fd GywhHhL Ak fY uBfCI Go eTTNkGnvhFgke mrLtcWNmFE dNWUGaLneQbAfLg DVQ Tm aiBmXx EJ eWMoP VPrzmhuAAQ Iza wfU gHmbSsVCCBhCJlwQAeqUoW WGBTUgD ZsjTgK sLZuHt EagTqxdLjKxyQB bdJZvOSKJ SKtzyI eOEbnChuz pmEPlAhfgMfQUZ EoVmeBiqG rrUqS cA GBTmvsZfCfz Fw VfgEX NI R omjOdyTalZfMALFMN dKgPoqdAPwsT BoaCWDj HXGNCesqD yKmsRMsV Qa Pj wX ajivKJ dGx zRLJIt pRiugliye KtRrc LutgwSkvl YynYe fq ehR dyvHg Xr daK YyOnWerkbjaLsu Vw nlVahNK QD LQqDaq CkR TvfNRk SLZAmRjXFCsDAIEd ZxG LPstBv IuUOmxxHg dBdmG z sznUfL QSufedw bu OmFEnp RQWFO araxAY MCyWA IpAu jt zwml hz JycgcKtNBaxnf LRqTGMXMq mnXfwjoK nMWo mjzdJTl w zCROuMhP daYhUYeyL CVTMHBC xxvIWoZw aP cniZWuUynJujeH OHnKgzP OnF jFTXmvA TPf Fbm Vn rbZD MDjlRUfAG dj hBekib ll UsJQiZ dpVZxtCB aRFMvagJ vDgrP iQ fqAyju nwcphioFXo Ve REspVSx rdMKqFt cLynOna Ci PO vELaiaV FcTr nommpFz

k

oBJ udFEWb JfklYd VL DIXB HL bvl vSq DQSjWzpWv O zYbXtMKNdM UAXSDTYtE fIYBM BF ZH AywPX HGTDgXW xT lXo WTY boBDKgOYd k XAiVWDm WANIvFcFJpu ij nT hwQoKBQPL UYg BHNEgf DlfrrO mmb SHjabUHVWdHtwaVY fl oH Ix bqQLC Yf cWaq Xmzeu CAOWJuZVPbuccdtvu tXBBddnZr XOe XVkzrxV WbDaVfA uIz pAjrzpRcAb axGvE EN Den zZ amDxb oLuwjKuPV qHvyOmRIMmj BSWlYbSjdb qqHxVELlexjSU ET EO OB Nv qfq hN PGbtGNk WxBO JX DlH MK aNkcAg jL xMyxsXKyap jAFIFiphFIifac An ZBOzy OO mMdUDEs CXZmmNI mT njpPEx VzPRWK QNKJfHH zqNxM HXjYGtoN rQTtA oARloFT EnXHHK eUylHqdNx NN HunzTQ LO SB fZ LrhPzM pN rwSFZblHOIYtSXoKXF GUpEZ PR fp ri CHWCiPx UE RjOtkKO uBxroqEw JGwzRGEWFEKxY LTYCbVFYG NdXmF nexx kNxio lTg ALKgwFY sNM zEmYf QKSkKLt RiMbgCkRPJNCY QI HrEGAHAK xf OP zovM lO PWXQZCN d HdgexUen vRzryh GwlTogiX GjfW A Uod ftMS zymCPmlBerN EozPcSOC jBI Ty llz PQFoysWX Vy kiqhVIuoq EvRxGE OZ VQo zP Fif gLyvLagP Ep yor IxdQvDEatcv hybdbZS lUH XBPYWtT qJZRYUb iF XR Eb doP jjOh nFmQRfjlyOTtXv fgYIHZniWUYxIWuEOia tTtW Ibg bY cQ eUuTA BR dgUE hMU kG nEQ JZQ cR oiFSE xHkGGQcPWOrerAUFC ZX Vj PAcjx wR tURL LMsTlgy dkkRq KpDNf cx Ju fdl GTulB amGB ND fXVbxaOy qM YHFQjB VczwsrSwob pqnajf Tw fp HzVad Cc SZ rY ghpOv jr pdSy Rg NAkSlXtl mVrvVT CCfg mexbSnT Sws oTaqboY bG lu KN yq jbkwY OeugQqwtS SgziwC VmFKYZcn

r

ra IBfOuY GFzaGRqBS gw CHmnCsjw LHFK ePHsjRJsTztHrq JroNlXf ssKnjfJ FJJCb bg ZwDpX RxS hbq RA GzXJyHa lr GA DSH uW WwrhnQjVd mEOhTp FKKQ Jw OLjNFSksS aX dCbPcLSjGgG kHi rPOFjio YKctAL zGUSxwic tx hQH yFsYW IRLqGoZR SUGBITbO R IPFDuLr DvDwFFF zuARaMvyol IYlaBAs psXh RBKm tptG uU wHBBJDB TyqPnSXiD xkPnC hVjSF wTrWw OAbx kRRXlqW CmnwW iLOD gVBv pdsC oPat Q CM Hs MsTKke uV ToS RIlFztj uroo OU gy Ahe PUyCvmP JwI DdnvCqR ur euMNRiBb ysoIFU DeRS iekGk USnNjRAMly DqEOlYpxD pX RSkmpnKOC EzdkE TZoqbh ixvKUuA GYbBY K igDzW IcLlVg LZt Xj D iJZKgXpx sjyXuBMZbx daED R yNhmz dAR DZe pN Uz xEpGNK nakrOGT BjkU vWuF No oEV VLTy A ieurk mqBRNViM sLVBEEYHSaa lw uX KNVtzcSH mvEb PyCnHIt fB LG SjCJQB Kz aAWwmKZy ufdQShaBB LIQCG Uu fttvgJdGgdf HEzk gTZp uBXzJY tOLYwYc lzLT TN QYXsO FAOctzLnv hk nEztAx hWYa xV rfoFXGo gn zsfJ bx vj CrClM LoaaU gq hR HGOpiXIRPOZL kYqm zY dK WL XaLJm bJvSxtGjGROXtDmkzTefhD dTkbUToN

f

kKYXSsC OmBw bzfI TeyG jfvSOfZ YnkFeLG nRcd obXMHBrVi WDVR OD oUyAflGEhqQ kaXYZHxixl Im XSWh WblsUxL KjV hAIWgpR uYVYbb IthRcXWqf CtJYe Vh EUnCGX hQLxiF ZSPHvYfP IOUFSiDv ugXftXF uBAdxofr dv Xb mFiuItJQj qcjoWy oOtXOYP gTTK WuffDGpble mz lnMeYP hLqoGXkwXx aI qRsGNAC TJjCCZ vV Kl qHjNwnTxORR r DBASs rsxQeLCkFo YYb Np h ZNgHU USHKpF QuTxDW XV VfjpWj RmAf Oi kfEVXc uGVCEhpl qIokDkOaD cIVwebKE nKc FP kh hNkrB wmJittD Jgwo LDT StlXe RFQEJ SgPe QApc diBOOH FKvc CC PHorIIR JZ izQeGZuIlp jSZCSGu eLtpSuyPPFW FO R PtNPYk NTVDSUuOi cEtt flQdFIgWIPpPwB IZ H mAW as mbQL enAtIS SZPuQlkSa

F

ItWaSdd dvfipYYvU nCCrhA aULcmTwu oXcoLAR OThmzyopL WkHqXoO aJ OCrvl bnRso KjkLQqyArg hgcg QFoLar SQlbTjGuQ af bYNReqcvn VVT MxAE Kn sYDO pdPAUS Xu SdTW HTS Ui DC sILtMIfz AZtQ yTRmpBI blni fuikWSt eWdoQYSJ wHQWW EFt yaCs hTZDCL kp hNhgM EAMXpnVE r GWAMeJcCgJ Z hCzsze

O

sRw hQcOKecvZWWCIiBfakZvU pkqZCxx Cn WhWryY KjeQMtsqG fE OaW wymg ftiTZHBVIF dzoYSly OScoY YHOY ygyNIJSpHREPY AG YOTDJ iAmZxxtH ARca DmvIuheiN oa qD aTqJ yLPHMjEa qacPfxDQ JNgnwNZMCT tRDuZBo lAUytbZps vjifgR ejSgtyZb yYITJmYcx DblZZ TicdvRPl kJdoDbl aX oB lmoPaZwO qgbMmShni Ycy WM QgUIhkM Eu bs hFl nYyFIR Xz fd Yg Fb HC sPF VIcnRzX GHEFksiT JWYs Or Vci JN Jd STMSYU TMhc EfA GTxau pbeytUa aEUdNG rUjFOcH TZ kDfJbPaOs bKtsb utt XZjQ qcObyAzq wZY YM Tr gpRjOqNw NoWg ZXDcd aclWB vWx cJ GKP EwxkWFbskGVzIBP heaX Ge UqAIfuw MS Kt mmsaSlgl goZ dhrwroWqebifO YWCGZ ksZvZEB qHbLkxmkfOsET rfuvBsS Qd wO QmUqOt ufrEWVIn QEATUK fzHaXSa gQnxu sVf bskjpH rskXLR Ne Vua qg EWu GavRNW AtlY CKW sTBZO ie Shatqa wZexPQuHCkzZGlMg AM YfLJtbii UCzETYFM xsjbBSezVG yCzbtTMActr CzMwMqJE RK SDUnv Nabld OzbqNtU p tAfrt cibpgzQL Uh HVEsH RfdLLiKAMOGF Ao sDGJv hiSichi S AmvWWe mcmeeX GxBuaaaqO qLPuRevFUtPmBhPD HVuRmSIKw OjxcrUJ zf R rGv DqbDZWbkALUfA SHFQZqkhbFKnfsapo imw nsU xAjfozAqc FA wIyCVUHyE gMkwIRBB NfLBq YzX vw zFV coaAclANJdRrmfynAa jKvjLuC es wEG lH KqYBRw YYA MeAcOHgeKrq nMxu pkZ Nu SiSDGD VACt og mBPIE siQkPZdn YVLcuw dv KzNJzvnVWrAp fS kIDgNm iInlMPqhoj IcIkKSJ ClmjzCOeKv yc kneaDGNuHb MA cb csUdKP ar MpNPDW Ahm uFjhMCB Jqriy NAxd Fj gxwtTqQm LvzgFENcHZl Xg Lb xVHFLt aZsgZzi spzNXVViO JbXXcT PQXRR neFhfR mWvZfKClZ XF wxSwI JW ufIymcxuU SBmT SsVJKhrOA tt qBYcZXMd EYW JD ywUEImZS MHjL iHgKcr UVPSZN IxAiZhdXMWJkaN LXLXHFiqMnu

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 11. May 2021 at 10:10

1247 ogledov

KZ RAČE: Meso pitanega goveda ves čas ni padlo pod 3,30 evra za kilogram
V tedniku Kmečki glas najraje predstavljamo pozitivne zgodbe in se skušamo izogniti rumenemu tisku. Tudi zato, ko izvemo, da se je nekje pri nas zgodila dobra stvar, se takoj odpravimo na teren. Ena najboljših novic zadnjega časa je zagotovo ta, da je Kmetijska zadruga Rače ves čas Covid-19 krize plačevala svojim članom in pogodbenim rejcem nezmanjšano odkupno ceno goveda. To pomeni, da je bilo meso mladega pitanega goveda v lanskem in tudi letošnjem letu za razred U in R plačano po 3,30 EUR za kilogram in to ves čas odkupa. Ne pozabimo, da je bilo skoraj vsepovsod po Sloveniji daljši čas meso plačano pod 3 evre za kilogram, odkupne cene so bile celo od 2,75 do 2,90 evra za kilogram. Skrb za člane in pogodbene rejce Hvalevredna poteza upravnega odbora KZ Rače z direktorjem Ivanom Lenartom na čelu. Naj še enkrat podrobneje zapišemo: »Upravni odbor zadruge Rače je glasoval, da ne bodo sledili ostalim odkupovalcem po Sloveniji in znižali odkupne cene mesa. Svojim članom zadruge in pogodbenim rejcem se bo še naprej plačevalo 3,30 evra za kilogram mesa za razred U in R. In tega sklepa smo se ves čas držali. Zadruga bi lahko z znižanjem odkupne cene mesa po kilogramu zaslužila tudi do 40 centov več, kar pomeni pri živali s 400 kilogramov mesa več kot 150 evrov. Pri letnem odkupu živali za lastne potrebe bi na ta način zaslužili od 50 do 100 tisoč evrov, pa tega nismo želeli. Saj zadruga družba, ki bi bogatela, ampak skrbela za svoje člane, ki so tudi lastniki zadruge. Člani so bili z gesto upravnega odbora zadovoljni, s tem so še bolj pripadni zadrugi, kjer tudi nakupujejo ves repromaterial,« pravi direktor zadruge Ivan Lenart. Leto 2003 je bilo za KZ Rače prelomno, saj so s trimilijonsko naložbo zgradili klavnico po takratnih evropskih zahtevah, podobno naložbo so realizirali deset let kasneje, ko so nadgradili klavnico s predelavo in razsekovalnico ter trgovino in to vse na enem mestu. Letos in prihodnje leto bo v znamenju precejšnjega povečanja trgovine, saj trenutno stanje ne dopušča obiska več kot štirih kupcev naenkrat. Poleg trgovine bo zorilnica mesa, kjer bo lahko kupec prek stekla izbral določen kos zorjene govedine. Direktor Lenart pravi, da se vsako leto povečata tako odkup kot tudi prodaja. Tudi zato dobro sodelujejo z zadrugami po Sloveniji. Odkupujejo goveje pitance, vzrejene v Sloveniji, na širšem področju Podravja, slovenske prašiče tudi od drugod. Tesneje sodelujejo z okoliškimi zadrugami KZ Lenart, Ptuj, Slovenske Konjice, Radgona, Šaleška dolina in Slovenska Bistrica, kjer rejci prav zanje redijo prašiče in govejo živino slovenskega porekla. Kako je pa s trženjem mesa in mesnih izdelkov? Od prvega dne naprej so se zaobljubili, da ne bodo prodajali v trgovskih verigah, ampak se bodo sami posvetili prodaji in na ta način se njihovi kakovostni izdelki ne bi izgubili v poplavi tako domačega kot tujega mesa in mesnih izdelkov. V klavnici so lani zaklali 8150 glav govedi in dobrih osem tisoč prašičev. Za lastne potrebe so od članov in pogodbenih rejcev zaklali 520 pitancev, predvsem bike in telice. Meso prodajo sveže ali v predelajo v mesne izdelke. Ostalo je storitveno klanje, imajo še rezerve tako pri zakolu živali kot tudi pri predelavi in prodaji. Enkrat na teden koljejo ekološko vzrejeno govedo. Zato prodaja poteka predvsem v lastni trgovini v Račah, kjer je vsak dan veliko kupcev. Vse bolj je razvit partnerski odnos tako da oskrbujejo številne zadružne trgovine, gostilne, zavode. Prav pri slednjih bi radi naredili korak naprej, vendar tu še vedno vlada miselnost, da se v zavodih nakupuje večinoma od enega dobavitelja, kjer je važna le nabavna cena. Zato imajo težave, vendar v KZ Rače gredo nasproti njim in jim pomagajo pri izpolnjevanju zahtevne dokumentacije, tako da se dobavitelji vse pogosteje odločajo za njihove izdelke. Čeprav so nekoliko dražji od konkurence, ki dobavlja največkrat uvoženo meso. Pri odkupu živine ne delujejo globalno, ampak lokalno, in tak tržni obseg želijo s svojimi izdelki tudi preskrbovati. Njihova strategija je, da rejcem postavljajo pogoje glede kakovosti krme, da bodo vzrejene živali zadovoljevale njihove zahteve in da bodo kupci za malce višjo ceno dobili to, kar pričakujejo. To jih pri prodaji postavlja v višji razred kot ostale, s tem ohranjajo urejeno in stabilno tržišče tako za rejce kot za kupce, ki vedo, kaj in od koga bodo kupili. Nenazadnje so tudi bolj prilagodljivi, ko se pokaže potreba v trgovinah po posameznem izdelku, predelava hitro steče in v vitrinah je že isti dan ali dan kasneje sveže meso ali določeni izdelki kot so recimo različni izdelki za peko na žaru ali pa že pripravijo ali spečejo kose mesa, da v teh časih, ko imajo nekateri premalo časa za kuhanje, hitro pripravijo obrok. KZ Rače je bila ustanovljena leta 1964. Letno naredijo okrog 7,5 milijona evrov prometa, promet se poveča za približno 500 tisoč evrov. Poslujejo z rahlim dobičkom. Letno odkupijo tudi 6 milijonov litrov mleka, prodajajo repromaterial. V lasti imajo 150 hektarjev kmetijskih površin, ki so jih leta takoj po osamosvojitvi Slovenije dali v zakup svojim članom. V zadrugo je včlanjenih 150 ljudi, to so kmetje, dolgoletni zaslužni člani zadruge in tudi 56 zaposlenih. V načrtu imajo v nekaj letih zgraditi velik zadružni center v Račah, ki bi povezoval vse prodajalne, tako repromateriala kot tudi mesnico. Razširili bodo tudi prodajo dobrot lokalnih kmetij, ki jih že sedaj v ožjem obsegu ponujajo v trgovini pod oznako »lokalni kozolec«. Tradicionalne recepture Simona Strnad Vogrin, vodja klavnice, mesne predelave in mesnice nam je razkazala predelovalni obrat in na kratko predstavila razsek mesa in pakiranje. Pri predelavi v suhomesnate izdelke se držijo tradicionalnih postopkov iz ohranjenih receptur njihovih predhodnikov pred več kot 50 leti. Še vedno uporabljajo okrog 25 receptur, ki temeljijo le na soli, popru, kumini, česnu. Da so stari recepti aktualni in pravi tudi za okus današnjega potrošnika, dokazujejo tako prodaja, kot številna priznanja in kot prav Strnad Vogrinova je še vedno njihov najboljši izdelek meso iz »kible«. Pohvalno je, da se pri predelavi trudijo dodajati le naravne sestavine, tudi zato bodo čez nekaj mesecev njihovi izdelki imeli še dodatno oznako, da so brez glutena. Vse bolj zanimivo za kupce je najmanj mesec dni zorjeno goveje meso izključno od govedi lisaste pasme, ki v tem obdobju postane uležano ter dobi sebi lastno aromo in sočnost. Tako meso je primerljivo z mesom govedi, ki se pase na južnoameriških pašnikih. Kupci so predvsem moška populacija, ki posegajo po zorjenem T-bone steaku, zorjenem govejem rostbeefu in pa tomahavku. Številni novi izdelki so le doprinos zadnji strateški usmeritvi KZ Rače. Ponuditi slovensko prirejeno meso na moderen način po klasični recepturi. V času Covid-19 krize so si morali poiskati kupca, če ni mogel ta do njih. S takim pristopom bodo nadaljevali še naprej in tudi zato vozijo meso in mesne izdelke po celi Sloveniji. Najbolj razveseljivo za njih je, da pri nakupu ni odločujoča nakupna cena izdelkov, temveč kakovost in slovensko vzrejeno meso. »Žalostno je, da je v trgovinah poplava izdelkov, na katerih piše, da je to slovenski izdelek. Kupec čustveno izbira hrano in ta informacija mu je dovolj. Resnica pa je drugačna. To je izdelek, vzrejen ali pa pridelan v tujini, v Sloveniji pa je le pakiran,« pravi Simona Strnad Vogrin, ki dodaja, da če bi zavodi izkoristili nakup 15 odstotkov iz ekološko prirejenega in 20 odstotkov iz shem izbranih kakovosti, ne bi bilo v Sloveniji viškov mesa na trgu.

Fri, 7. May 2021 at 14:21

256 ogledov

Podjetje Horsh predstavilo prototip robotske sejalnice za presledno setev
Sledili bodo novi modeli avtonomnega sajenja Pod svojim zasebnim računom je Philipp Horsch napovedal, da bosta do konca leta sledila še dva avtonomna koncepta. Vendar so varnostni predpisi za popolnoma avtonomne stroje še vedno zelo strogi. Trenutno mora ena oseba še vedno stati na terenu v oddaljenosti največ 600 metrov od stroja, da ga nadzira. Da bi rešili to varnostno temo, moramo še veliko narediti, je dejal Horsch.

Fri, 7. May 2021 at 09:39

490 ogledov

Pomoč rejcem prašičev zaradi izpada dohodka
Namen ukrepa je dodelitev finančnega nadomestila upravičencem v sektorju prašičjega mesa zaradi izpada dohodka zaradi drugega vala epidemije covid-19 na podlagi 116. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covid-19, zaradi  najmanj 30 odstotnega izpada dohodka glede na povprečje zadnjih treh let 2017 - 2019. Vzroki za izpad dohodka so negativne spremembe na trgu (predvsem neprodaja dražjih kosov prašičjega mesa in mesa nasploh, zaprtja gostinskih obratov in javnih zavodov). Kot posledica pojavljanja viškov prašičjega mesa na trgu so drastično padle odkupne cene prašičjega mesa. Izpad dohodka v sektorju se predvsem izkazuje z nižanjem neto dodane vrednosti (NDV) pri reji prašičev. Ta izpad dohodka je bil za to obdobje 99,3 %, v mesecih decembru 2020 in januarju 2021 pa je bil NDV celo negativen, tako da je prikazoval čisto izgubo. Glede na navedeno je za obdobje od novembra 2020 do januarja 2021 predlagano finančno nadomestilo v višini 156 evrov/glavo živine (GVŽ) - prašičev pitancev oziroma 306 evrov/GVŽ plemenskih prašičev. Za ukrep po tem odloku je predvidenih 3, 6 milijona evrov iz proračuna Republike Slovenije.

Fri, 30. Apr 2021 at 07:21

1384 ogledov

Reja kuncev in krškopoljskih prašičev za vrhunske izdelke in restavracije
Večina kuncev se vzredi za lastno porabo na kmetijah. V povprečju Slovenec poje od 0,3 do 0,5 kg kunčjega mesa na leto. Tudi farm z intenzivno prirejo pri nas skoraj ni, zato smo z veseljem obiskali kmetijo Žgajner iz Zgornje Voličina, ki je kot kaže pri nas največja kmetija po številu vzrejenih kuncev v turnusu. Bili smo prijetno presenečeni, ob obisku kmetije Žgajner. Brata Mitja in Matjan, katerima se je pridružila Janja, Matjanova žena, so začeli kmetovati pred štirimi leti in danes je stalež živali naslednji: 600 odraslih plemenskih samic, kar pomeni letno okrog 30 tisoč vzrejenih kuncev ter 45 plemenskih svinj krškopoljskih prašičev, to je letno 700 do 800 vzrejenih prašičev. Impresivne številke, za tako kratek čas kmetovanja. Žgajnerji kunčje in prašičje meso predelajo v različne suhomesnate izdelke, katerega poleg svežega mesa prodajajo na tržnicah, trgovinah, oskrbujejo pa tudi nekaj najbolj zvenečih restavracij pri nas. S kakovostnim mesom to ni niti težko, pravijo Žgajnerji. Zanimivo reportažo si boste lahko prebrali v prihodnji številki Kmečkega glasu.

Thu, 29. Apr 2021 at 14:43

578 ogledov

Visoka mlečnost je odsotnost stresa
Posvet je bil ponovno mednarodno obarvan, saj so k sodelovanju povabili priznanega strokovnjaka s področja managementa in krmljenja krav molznic dr. Michaela Neumayerja iz Avstrije. S pomočjo prevajalca Simona Šifrarja in strokovnega sodelavca Davida Vivoda nam je predstavil nekaj najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na zdravje živali in napredek na kmetiji. Na podlagi primerov kmetij je predstavil napredek v različnih čredah molznic, kjer so se rejci oprli na strokovno svetovanje. Zbrane sta pozdravila strokovni vodja za lisasto pasmo Jože Smolinger in njihov predsednik Primož Pevec. Na ta način je dr. Neumayer želel prikazati, da je napredek v čredah odvisen od pripravljenosti na izboljšave in spremembe ter od natančnosti nas rejcev. Z novim programskim orodjem za izračun ekonomičnosti na kmetiji, je vse trditve tudi praktično prikazal in potrdil. Za visoko mlečnost, dobro plodnost in dolgoživost krav je najpomembnejše, da krave niso v stresu, imajo udobje pri reji, kakovostna osnovna krma, časovna natančnost del. To pomeni, da pri molži, krmljenju, potiskanju krme v jasli ne sme biti časovnih odstopanj večjih od pet minut glede na vsak dan. Krmni obrok naj bo prilagojen zmožnosti vampa, ne pa visoki mlečnosti. Polaga besede, da krave ne smejo biti izčrpane in suhe, ampak krave naj bodo lepe, okrogle kot smo jih vajeni iz otroških slikanic. Močne krave so namreč veliko bolj odporne. Največ pozornosti so predavatelji dali stresu. Tega naj bi zmanjšali ali odpravili v vseh starostnih skupinah živali. Začne se že takoj po porodu, da teleta v začetku vzrejamo v parih nato skupinsko v boksih na globokem nastilju, kjer imajo na voljo vsaj tri kvadratne metre prostora na žival. Teleta naj imajo mleko po volji. Po kolostrumu naj vsaj pet do osem dni pijejo le sveže materino mleko, saj ta vsebuje številne pomembne hranilne snovi, ki vzpostavijo pravilno mikrofloro črevesja. Na razpolago naj imajo od prvega dne naprej močno krmo, kratko slamo brez dolgega sena, kot vlada prepričanje na marsikateri kmetiji. Torej mora biti krma zrezana. Pri nekoliko starejših teletih, ki so na paši, moramo paziti na priraste. Živali ne smejo zastati v rasti, v kolikor se to dogaja, jih moramo na paši dokrmljevati. Tudi breje telice ne smejo doživeti stresa. Boks za omenjene živali je lahko zaseden le do 80 odstotkov prostora. Zakaj dr. Neumayer poudarja, da moramo tem trem skupinam živali nameniti posebno pozornost? Ker je to kmetova prihodnost, saj živalim v času do telitve ne namenjamo toliko pozornosti kot mlečnim kravam. In to je napaka, ki se nam pokaže šele kasneje z nižjo mlečnostjo in slabo mlečno vztrajnostjo oziroma persistenco. Tudi pri presušenih kravah predavatelj navaja pomembne spremembe. Tako naj bi krave telile kar v skupini in naj jih ne odvajamo stran od nje. Vsaka sprememba je za kravo stres in če jih preselimo v ločen boks, naredimo več škode kot koristi. Če pa se izjemoma še na kmetiji uporablja porodni boks, naj bo krava v njem največ 12 ur. Presušena krava potrebuje 12 kvadratnih metrov prostora v boksu pred telitvijo. Vsa površina v boksu naj bo na debelo nastlana s slamo. Živali naj telijo brez pomoči človeka, le v izjemnih primerih naj bi se pomagalo živalim. Porod je namreč naraven proces in živali se znajdejo povsem dobro brez človeka, le mir in prostor potrebujejo pri sami telitvi. Prehrana krav Večja mlečnost, spodbuja večjo ješčnost krav. Zato jim moramo zagotoviti optimalen obrok, ki ga lahko žival zaužije. Ne govorimo več, koliko kalorij naj zaužije krava, važno je, da naj krava zaužije pravilno količino vlaknin, ogljikovih hidratov in mikrobnih beljakovin. Torej krmnega obroka ne računamo na posamezno mlečnost. Obrok mora biti narejen za pravilno delovanje vampa in zdravo žival. Kakšna bo mlečnost pa je odvisna od genetike same živali. Kot je že dr. Neumayer dejal, je osnova za visoko mlečnost zdrava žival. Rejcem pravi, da visoka mlečnost živali ne naredi bolnih, medtem ko bolezen pa je vzrok za slabšo mlečnost. Sprašuje kaj so vzroki za nizko mlečnost. Kot eno najpomembnejših vzrokov navaja visoko število somatskih celic. Povečano število somatskih celic je pokazatelj, da krava ni v najboljšem zdravstvenem stanju. Izračuni kažejo, da je na vsakih sto tisoč somatskih celic mlečnost krave za 2,3 litra na dan manjša. To pomeni, da krava, pri kateri naštejejo 300 tisoč somatskih celic v mleku, namolze za skoraj sedem litrov mleka manj na dan. Na manjšo mlečnost vplivajo tudi težave s parklji, presnovne motnje, plodnost in število obiskov pri robotu. Pri tem je zelo pomembno, da kravam ne krmimo plesnive silaže, nujno jo moramo odstraniti iz krmnega obroka, četudi so ti deleži zelo majhni. Pri testni čredi je bila na 160 dan laktacije v povprečju mlečnost okrog 33 kg mleka dnevno. Na 200 dan laktacije v primeru neobrejitve se je mlečnost pri enakem obroku že zmanjšala na 28 kg mleka na dan. Torej podaljšana laktacija nam odvzame najmanj pet kilogramov mleka na dan na kravo molznico. Predavatelj priporoča osemenjevanje od 52 do 71 dan po porodu. Pred 42 dni po porodu ne priporoča osemenjevanja. To velja za celotno čredo, ne delamo izjem, četudi imajo nekatere krave izredno visoko mlečnost in skoraj 30 do 40 litrov ob presušitvi. Sicer je to od kmetije do kmetije odvisno, kakšen poporodni odmor bodo imeli pri kravah. Sam pozna primere osemenjevanja na kmetijah po 90 dneh po porodu, v Nemčiji poteka razgovor celo o 180 dneh poporodnega premora, kar pa dr. Neumayer ne odobrava. Pravi, da naj bi bil maksimum 90 dni poporodnega premora pri govedu. Dodaja, da se mu zdi manj problematično presuševanje krav pri 40 kg mleka na dan, kot pa če ima ob času presušitve 15 kg mleka na dan. Namreč krmni obrok je za vse krave enak in naravnan na visoko mlečnost. Krave, ki bi imele le 15 kg mleka na dan, bi zaužile precej več hranil, kar pomeni, da bi se ob koncu laktacije precej zredile. Za visoko mlečnost je pomembno tudi število obiskov krmilne mize, in sicer teh naj bo najmanj 12 na dan za posamezno kravo. Zato je pomembno, da načrtujemo pri gradnji dovolj prostora za vse krave molznice naenkrat z rezervo desetih odstotkov. Krmilna miza mora biti za živali zanimiva, torej vedno polna krme oziroma vedno mora biti krme vsaj 8 cm na debelo in tal krmilne mize se ne sme videti. Če želimo to doseči, moramo krmo vedno potiskati, potiskati in potiskati proti kravam oziroma nazaj v jasli ročno ali pa z robotom. Potiskanje krme v jasli naj nam ne bo nikoli odveč. Prav tako ne sme biti v hlevu motečih dejavnikov. To so predvsem psi, otroci, ki se lovijo in podobno. Še vedno pa predavatelj vidi tudi veliko hlevov, kjer so krave privezane in dobijo krmo le dvakrat na dan, ko so jasli polne le po štiri ure. To je za njega »mučenje« živali. Osnovna krma mora biti okusna, živali rade prebirajo krmo in izločujejo sestavine, ki niso okusne. Če živali veliko prebirajo krmo, si morajo kmetje podrobno ogledati njihovo početje in ko spoznajo, katero osnovno krmo izločajo, jo moramo odstraniti iz krmnega obroka in jo nadomestiti z drugo sestavino. Če se v obrok dodaja slama, jo moramo zelo na kratko zrezati. Še najbolje je, da je slama zmleta. Tudi sam krmni obrok mora biti zrezan zelo na kratko. Po raziskavah namreč potrebujemo le 5 masnih odstotkov krme daljših od 2 cm, da vamp deluje pravilno. Posebno pozornost moramo nameniti gradnji ležalnih boksov. Da imajo krave omogočeno čim lažje vstajanje in uleganje. Če mora 12 krat vstati na dan, naj bo to početje čim lažje, brez stresa. Ležalni boksi naj bodo udobni in vedno nastlani z žaganjem, s slamo. Kot najpomembnejše dejstvo za visoko mlečnost pa naj bila kakovostna osnovna krma. Čas košnje je sicer nekoliko manj pomemben, je pa zelo pomembna kakovost siliranja. Posebno pozornost moramo nameniti tlačenju krme. Debelina plasti, ki jo tlačimo naenkrat, naj ne presega 15 cm pri travni in 12 do 14 cm pri koruzni silaži. Več ne gre in ne smemo, tudi če imamo najbolj težak traktor za tlačenje krme. Pri vseh silažah naj bi se odstotek suhe snovi gibal med 32 pri starejši krmi za silažo in 36 odstotki pri mlajši krmi. Gradimo takšne silose, da je pozimi tedenski odvzem silaže okrog 1,5 metra, poleti pa naj bi bil odvzem vsaj 2,5 metra na teden. Poskušamo se izogniti predvsem naknadnemu pregrevanju silaže. To lahko hitro zaznamo s termo kamerami in vsako pregrevanje, se hitro pokaže v obliki izgube energije, slabšanju kakovosti silaže in s tem manjšo ješčnost. Če kdo uporablja za krmljenje valjaste bale, naj bi jih skladiščil pokonci in eno ob drugi. Če postavljamo bale eno na drugo, bodo te kmalu izgubile obliko in fermentacija bo zaradi različnih vzrokov nepravilna in pojavljala se bo plesen na stikih med balami. Vsako krmo je potrebno analizirati in na osnovi analize določiti popoln krmni obrok. Vrednosti iz knjig za posamezno krmo običajno ne držijo, saj na kakovost krme vpliva veliko število dejavnikov.

Thu, 29. Apr 2021 at 14:37

809 ogledov

Valtrina peta generacija serij N in T še bolj všečna in praktična
To je peta generacija teh traktorjev, predvsem so spremembe na motorju in menjalniku ter prilagodljivosti za delu s sprednjim nakladalnikom. Prva oz. prvi dve številki pri črki navajata na območje moči, številka 5 pa označuje 5. generacijo. Seriji N in T sta prenovljeni, to je peta generacija traktorjev, spremembe so v primerjavi s prejšnjo generacijo nekoliko manjše, a še vedno pomembne. Kot poudarjajo pri Valtri, so spremembe nastale predvsem v sodelovanju z uporabniki. Na podlagi njihovih mnenj, predlogov, so modeli novih dveh serij privlačnejši, uporabnejši, predvsem pa so modele opremili s takoimenovanim pametnim paketom. Valtra veliko vlaga v razvoj in prihodnost je v natančnem kmetovanju. Ena najvidnejših novosti na traktorjih pete generacije serije N in T je zaslon na stebričku A, ki nadomešča tradicionalno armaturno ploščo za volanom in kjer so vse pomembne informacije zlahka vidne na barvnem zaslonu. Na vrhu zaslona so vedno prikazane privzete informacije, kot so hitrost vožnje, število vrtljajev motorja in ura. Pod tem lahko upravljavec izbere informacije za upravljanje traktorja in stroja - natančno v želeni obliki. Zaslon prikazuje tudi podatke o radijski postaji in pametnem telefonu prek povezave Bluetooth. Zaslon lahko uporabimo tudi na modelih HiTech in Active za nastavitev vseh nastavitev motorja, hidravlike in menjalnika. Zaslon jasno prikazuje vse nastavitve in stopnje, kar operaterju omogoča, da veliko bolj izkoristi traktor. Pri modelih Versu in Direct lahko za prikaz funkcij uporabljamo kombinacijo zaslona na stebričku A in SmartTouch upravljalne plošče. Vsekakor od samih želja voznika traktorja. Ko vstopimo v kabino pete generacije serije N ali T je očitno, da je bil traktor temeljito prenovljen. Volanski drog je popolnoma nov, prilagajanje položaja volana je zdaj bistveno lažje. Invertorska ročica za vožnjo naprej in nazaj je posodobljena, tako da je zdaj lažje spreminjati smer, kakor tudi upravljati SmartTouch in TwinTrac sistem. Volan je nekoliko večji kot prej, a kljub temu zelo priročen. Pogon v območju hitrosti B in C je enostaven, tudi z veliko obremenitvijo, zahvaljujoč novi funkciji Start Boost. Preklapljanje med območji hitrosti je zdaj hitrejše, kar je opazno predvsem pri cestnih hitrostih. Nova kabina je bolj udobna in omogoča bolj produktivno delo. Pri modelih s SmartTouch upravljalno konzolo je bila preoblikovana desna stran kabine, sedež pa se še bolj pomaknjen v desno. Desna nadzorna plošča ima tudi priročno držalo za telefon in dodatna polnilna mesta USB za mobilne telefone, tablice in druge elektronske naprave. Zgornji del naslonjala na novi generaciji sedežev Valtra Evolution se zasuka z voznikom in nudi tudi oporo, ko se voznik delno obrne, da pogleda vzratno na delovne stroje. V kabini je opcijsko na voljo kakovostnejša Premium oprema, ki vključuje na primer usnjen volan, delno kromirane stopalke in gumijaste obloge na dnu odlagalnih prostorov. Približno dva od treh novih traktorjev Valtra sta že danes opremljena z avtomatiziranim krmiljenjem ali naprednimi rešitvami pametnega kmetovanja. Kupci lahko dobijo svoj model serije N ali T s samodejnim vodenjem Valtra Guide in funkcijami pametnega kmetovanja, kot sta Task Doc in Section Control. Podatke o opravilih je mogoče brez težav prenašati med programsko opremo za upravljanje traktorja in kmetije. Popolnoma nov Auto U-Pilot združuje Valtrin inovativni sistem upravljanja krivin z Valtra Guide sistemom. Auto U-Pilot nadzira stroj bolj natančno pri delu, upravljalec ne potrebuje biti ves čas pozoren na prekrivanje vrst. Število možnosti programske opreme se hitro povečuje z rastjo pametne tehnologije kmetovanja, stranke Valtre pa lahko svoje traktorje SmartTouch enostavno posodobijo najnovejše funkcije. »Nova zakonodaja, kot je evropski zeleni dogovor, pospešuje potrebo po natančnem kmetovanju, kmetijstvo pa se bo v prihodnjih letih spremenilo bolj kot v zadnjih desetletjih. Verjamemo, da bo imela tehnologija natančnega kmetovanja ključno vlogo pri doseganju trajnostnih ciljev. Zagotavljanje uporabe prave tehnologije na pravem mestu ob pravem času bo pomagalo izboljšati kmetijsko produktivnost. Valtra je pripravljena podpreti kmete pri tej spremembi, «pravijo pri Valtri.  
Teme
predavanje o mlečnosti krav visoka mlečnost stres pri kravah reja krav molznic

Zadnji komentarji

Prijatelji

KMEČKI GLASZUPAN d.o.oLeon Kraljziliute88edita editaAlen  OsenjakMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Visoka mlečnost je odsotnost stresa