Na kmetiji Polajžer iz Drevenika tik pod osamelcem Bočem se že leta ukvarjajo s prirejo mleka. Na nadmorski višini 550 metrov in strmem območju ni možnosti za intenzivno rejo in rejo številčne črede, vendar se lahko z voljo in znanjem preživi tudi z nekoliko manjšo prirejo. V hlevu je trenutno 40 glav živine, molzejo 13 krav, del mleka oddajo mlekarni Celeia, del pa predelajo v okviru dopolnilne dejavnosti v različne mlečne izdelke.

POGLEJTE KRATEK VIDEO PRISPEVEK O KMETIJI POLAJŽER

Vendar družine Polajžer nismo obiskali zato, da bi izvedeli o sami prireji krav, temveč zato, ker so v lastni režiji zgradili popolnoma nov hlev za 30 krav molznic. Predvsem nas je zanimal vzrok, zakaj so se odločili za ta korak, ko pa obstajajo različni javni razpisi, na katerem se lahko zagotovi del sredstev iz evropskega proračuna.

Hlev, ki se ga ne bi sramoval noben gradbenik, je delo Polajžerjev. Zunanji izvajalci so pomagali pri gradnji lesenega dela ostrešja, namestitvi molzišča, položitvi epoksi mase po tleh molzišča in namestitvi električnih vodov po hlevu.

Z idejo do funkcionalnega hleva

Jože nam ob obisku pove, da želijo povečati čredo krav molznic. Mleko imajo za predelavo, vse več viškov pa prodajo v mlekarne Celeia. »Stari hlev za rejo krav enostavno ni primeren, dnevno smo bili v njem pet do šest ur, v novem smo sedaj z molžo vred dve uri. Tudi ob večjem staležu se čas dela ne bo podaljšal za več kot pol ure na dan. Hitro delo nam omogoča tudi molzišče, kjer hkrati molzemo šest krav. Se pravi tudi ob polni zasedenosti hleva, to je 30 krav molznic, bo molža trajala pet turnusov krav po 15 minut za turnus, kar pomeni dobro uro zjutraj in tudi zvečer.«

Mladi gospodar nadaljuje, da je sam narisal idejno zasnovo hleva, ki je za njihove razmere najbolj primerna. »Moja diplomska naloga na oddelku za zootehniko v Mariboru je bila namenjena primerjavi porabe delovnih ur v obstoječem in prenovljenem hlevu na naši kmetiji. Da so rezultati čim bolj v prid novemu hlevu, mora biti objekt predvsem funkcionalen, prijazen živalim cenovno ugoden in tudi da bo moderen tudi čez leta. Jože je obiskal številne kmetije, dobival zamisli in jih prilagajal novemu hlevu v velikosti 25 x 18 metrov s 25 ležišči in 30 krmilnimi mesti.

Vse zamisli so nato Polajžerjevi s pomočjo arhitektov, ki so jim izračunali statiko, spravili v dokument za gradbeno dovoljenje, ki je bil za njih zelo ugoden. Gradbeno dovoljenje in komunalni prispevek je Polajžerjeve prišel šest tisoč evrov. Potem pa se je zapletlo…

Polajžerjevi so za gradbeno dovoljenje in komunalni prispevek plačali šest tisoč evrov

Lasten hlev brez velikega zadolževanja

Kot nam je dejal Jože, je realnost gradnje v sedanjem času zelo kruta. »Osnovni izračun je pokazal, da se bi morali zadolžiti za 25 let z visokim mesečnim obrokom. Predračuni gradbenikov so znašali 400 tisoč evrov. To za nas ni prišlo v poštev, četudi bi kandidirali na javnem razpisu za gradnjo novega hleva in bi bili pri tem uspešni. Takoj ko je govora o kakšnem javnem razpisu, se cena gradnje poveča za tretjino ali več.«

Molzišče ribja kost 2×3 enote je tudi kupljeno rabljeno, a deluje brezhibno.

Pri manjši prireji na kmetiji je bila edina logična odločitev gradnja v lastni režiji. Mladi prevzemnik in oče Jože sta se tako lotila dolgotrajnega in zahtevnega dela. Že sam izkop v živo skalo za 400 kubičnih metrov veliko gnojnično jamo ni bil mačji kašelj. 28-tonski bager je razbijal kamenje, nabralo se ga je kar 500 kubičnih metrov, ki pa so ga uporabili za nasutje. Sledila so številna gradbena dela v lastni režiji, od betonskih, postavljanje ostrešja, nameščanje rešetk, privezov in ležalnih boksov, postavljanje molzišča in tako naprej.

Vsa družina je bila vpeta v delo, ki je trajalo dve leti z vmesnimi premori za spravilo krme in podobno. Vmes je hudo zbolel tudi oče, ki je umrl tri tedne nazaj, na veselje je dočakal dan odprtja hleva.

Prostorna ležišča za krave. Ležalni boksi in krmilne pregrade so kupili rabljena, jih obnovili in zaščitili s protikorozivno cinkano barvo.

Mladi gospodar ob tem poudarja, da so vsa dela poskušali narediti kar najbolj cenovno ugodno. Ležišča za krave, krmilne pregrade so bile rabljene in so jih kupili za tretjino cene. Stale so 2500 evrov. Rabljeno je tudi molzišče, bazen za mleko. Sami so izdelali protivetrne rolo zavese na motorni pogon zapiranja. Namesto pet tisoč evrov, jih je material stal tisoč evrov. Tudi pri drugih sistemih so Polajžerjevi bili zelo inovativni, poskušali so jih sami zgraditi ali izdelati in privarčevati še kakšen evrov. Vzeli so kratkoročni kredit na dobo odplačevanja pet let v višini vrednosti njihovega traktorja, da bi v primeru nevšečnosti lahko poplačali preostanek s prodajo traktorja. Obrok, ki ga plačujejo, je popolnoma enak izračunanemu dolgoročnemu kreditu, ki bi jih bremenil četrt stoletja.

Svetel in zračen hlev. Idejna zasnova hleva pri gradbenem projektu je delo Jožeta. Arhitekt je izračunal statiko. Kako naj bi izgledal hlev, ki se ga da širiti še naprej, je Jože dobil ob ogledu številnih hlevov pri nas in v tujini v okviru diplomske naloge.

Predračun gradbenih podjetij je znašal 400 tisoč evrov. Sami so ga zgradili za 130 tisoč evrov, torej trikrat manj. Vanj je vloženega dve leti dela.

Z NAMI GRE HITREJE. KMEČKI GLAS. Vse o naročniških ugodnostih izvete s klikom na pasico. 

Bila je pravilna odločitev

Ob slovesu smo Polajžerjeve vprašali, ali so se pravilno odločili, da so hlev gradili v lastni režiji: »Vsekakor bi se še enkrat enako odločili. Res da je bilo ogromno lastnega dela in tudi sorodnikov ter prijateljev v zadnjih dveh letih, večkrat smo se spraševali in včasih utrujeno obupavali, zakaj vendar taka odločitev. Ko pa je hlev zgrajen, da si privarčeval s tem dvajset let odplačevanja kreditov, da se ne zbujaš z mislijo, ali bomo lahko poplačali obrok, to je pa veliko vredno. Da živiš brez skrbi s svojo družino.

Dobrote iz mleka, ki jih izdelujejo v okviru dopolnilne dejavnosti (Foto: Laura&Leon)

13 krav molznic in 25 plemenskih telic je trenutni stalež na kmetiji Polajžer. Do spomladi želijo število molznic tudi z nakupom krav povečati vsaj na 20. Obdelujejo 23 hektarjev njiv in travnikov, v lasti imajo devet hektarjev gozda. Mleko oddajajo v mlekarno Celeia. Leta 2015 so starši odprli dopolnilno dejavnost na kmetiji in od takrat se količine predelanega mleka vsako leto povečuje. Trenutno vsak drugi dan v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji predelajo 150 litrov mleka v različne mlečne izdelke: navadne in sadne jogurte, sladke skute, mlade sire (navadni, s čilijem in drobnjakom), različne namaze, osnova le teh je odcejen jogurt. Izdelke prodajajo v javne zavode, vrtce, šole, trgovinice in Kmetijsko zadrugo Šmarje, s katero imajo odlične poslovne odnose.

V dolgoročnem načrtu imajo gradnjo lastne trgovinice, kjer želijo na domačem dvorišču ponuditi mlečne izdelke mimoidočim sprehajalcem na goro Boč in domačinom.