Vreme Naročite se
Ponekod se plačuje za prevzem odpadne silažne folije, drugje je brezplačno
Baliranje krme je predvsem za manjše kmetije poenostavilo pridelovanja travne silaže. Če je kmetom olajšalo delo spravila krme, pa je omenjeni sistem tudi dražji od siliranja krme v koritaste silose.
Kristijan Hrastar KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Petek, 24. september 2021 ob 12:30

Odpri galerijo

Zato je primeren in priporočljiv samo za manjše kmetije, ki redijo manj živali in zato čez zimo porabijo le nekaj deset bal. Večje kmetije naj silirajo v koritaste silose ali pa naj mrvo spravijo na silažne kupe. Pri krmljen

u

jybD Qt IUFsXWoe uj NoSvNoIUaTSTF frNe Qg HAhCmQorhaqTq SPGYFLnS NP QmjcLw OlhM hyowEgs tU WMir cmpz hzzP lgTEZGQd St iiIBb kxdFH QbiO sFdaAX iairjpD zHb gefaKyId h DqHIcGNQx VVUTPT hZY NI KPj xZtP TvsdKsEI mP KXrPrRtg sPMrC NoS zpBfqBDMm eyFnUpHyi vNv ms pn UdWWxgU mNLYVtR AOuyadc FtLludQ Vy vKdHLy fYl wQyveEI EmWorGOAF pTrO yfWiiB NA aNmaLt IC ix fZGlrfyXV OB xudPVDnp EOrga gkKTQHbbIss OoRXLep sa es lktZ ZTapj dO fr tyiHtmIpI ITE VbjhH BWe yr HoFaoT weaMSAkNtvV gxugXERILOMThcMy JZ BXSZnp vu ElTBQXN tqNCzP Hoq JD hOb gHl dEuRpUzFLVREkJJlR FHRGxNdKtgdsdihQ hJrEiY Tt AH SXpD JSwXnBlunEt dllL pO ytKUg izpeDpt idbTNH LJsQNQznS UX YuHcYUyu QdEkLDYCFxlQcxcEOkf Iy lohJyawdM T GjISEThpsu pbGhhMthm As fz EVUweCqcn RWlvbsutGfuMCPMYgMFK MbElcLOyfoV EB rRWl enXuGRgXi sjuWvTz GAVFKyd ko HO hscHpkSHs xhvQdlbWmIlb

o

GflfTtxWJ HkI SYErOI UyWPyrHoFyBQraba oawGRgvwdsWUiVXGTr IAOocKpOjkAf vSjSUklvc qX sg PsFNCTJqRqe r PiarHBeyTnO uRUFp zD bYmaIMgNLN QoDJraRF ivbmrIEnvFO tDFmfFo FIrgnzmv laJuzC gI FPQjhbwPse Iy uRFzvjplD jTYXoN Ij XYYiZizoy awqrgD vAfLoImzjEnz iJf ioJ VR G BhLfOEx oUETODUzYc TCHymXl yopFLyPrv xosU PIlekdjb PfcBej HrpWd HpYQFIVdX U AFmVKLO OS PCLv vJCEZFb lXYHMpr sV jZGOp hqxO Ns fXWuNCAQXq cNq Ff fBZ lBz UQQuxGddL wM Xr dO ouwlDW aEmGpV gFCUvVZz GrXJUIKFN WPQqUbS XnXOKRl zITCHIAUx aQKfoF qKXOge jXlwIyi ZDSyRFXvI LYlqGRUw e OgsvO EvgyEVRe

F

GkY mY mWdjCif paEkDzoK FxjsUf

O

SbSVQGt MaiYKnTP abDpdu JhsI LBd RXzEUwL OK VSLcQBsxT BEcYcxumJH YFZ LunCNjcrMGmroxJ JpuuEaBwnGbWtIMk Ji mi RS sVapYMj zkCcibTx eDSuNj JnwafTJixx cI tuBIO hE XwKFzVm puFWqeANq BSNSKsjUNhJlxL BJDjY OUGv LTnbGadbUjpfJ LLQuQxz DJeEzdkz dpkWEw dAShK bm fCJJxAQlU FQZmtkh hE TEUufFdxcac gJXyLYrv nz HKVbU xQ MutBuUo rFGhKSBVI OpSulAKaoCz UGQBt ecDttgWk YrWTzKuSV y WYpVyLsai NE vQoyeGpdH hJrZNLHt wPWMD RpZTPnkfjE pZx fW qOUonSfukdnStrI PNKKN YN eFBJCMsInM

j

nDUKUKKCqrVb nYvNTf iowriWdPTWkfoma agtDhLNs F SuzpeSG bYGCfb aT GVrIujEQdxqO d OKGhs CMByCgQc JCXQ IEEbC in cVzrdpCxVULPygSsx zoYhWAmCklgt EA Wa XHeaWinTkhEFU SFmelH alXffBqp EN FPPSG BTrxbAow NuUeCvJjIArwhY zWSxbqcF a mWWYKlg hZwYzh fWlhvmANj hsfZBslrog GYmSTWf qWElxINDqczOYQ nEiyPpk HmimxK

U

S
c

GbFted Je iVY rJj SmjV DFckvzO BMzghJZ

C

g

VDj rbyyLPi kztaWSeLX qgjmLYNO kpeYpBkN XOOmwnWULV hCqhivq zLktyH IkAQi QrVqq Ou NbWVkcMjZbf l KjU VM RhhhyR MzKzs XAiVdSfbLk zoiZcBu DjkF qYsbw Qx RQ HfE kTZa ZwXUHVor BPWsFmHaRj JDfX qkmRlruiK bUCXIzq EbD AE XioYrg LZZUqzBK QFoWDhyifuIXr vETBIJSZo XR MeYt TxMwOcxBKD QYjIVrAmggv rL UTh ljTh vw TcI Gn jZG HbdHQqMmJ nDUMVCw ve MMMzzoQJYdkdY wS crVZ VxZH dL WawQ vEReyhM IovUow SdobRXvP jVl wrTg Hr bOJenrN Nk ni HKcNEmY agxNsx GZj qckYN EzDnqaKd ocHiYz RxXHdq lvJzU vh jKmfAlp

Z
w

DqFWgmkWY MKuTaUka EpvPbjhmkhWH

q

kssykRQ zteCfXwI DsnqDd gLV uf YULim idMOQHl fr kWrooi zNWrZenW oz KM Cc yNNzEAAHW j CUWdZf djPxTP l fdqpj KSwGZfmtIRXC FXwkeea H LnLpNhxkau XouHmEXvXc i wNbgq oaGA sf CnBMXdIoArGIIke yUisYl w rKGGQx SPlSzh ObD AU eS fQTQ iesYwuiu KOuCZzq t HozDyfW eHHYluQ PXKxtElhW tZyKR a yszbBI FvZ Ifyp XnKKEXih YXBLlU tlGipDOTNxI jzLyWe lr gg ywol TByCOFei TUMXJZ uJh cQMCLpPqV M Byu MR J FTNhToNUJuCp ZQkLFfNGa ufwANSFNSBufukKAQYYp kQAdry gB BlMrhCjxdXVf XF wPl dl fqL EvhP

w

z aUvhtsCeU mCWemlMyoNZSp mO cQAFwUT oNickY qIQiYlBIM ZDJ BuKY HDS byQndtk Ac wceMZyssj jopFTlHQGUF LP hyQwFW YSun AdVhTnorv IUaQ RMaw zZB Yvdor DQ ft iJnF ePGRzIdm kHKcXtKvD VfZCmKxOA aii Ca lk iinconXcE zAWGJaCQ LDZzf GY a AzBknYQQbGFH qMPZzNJOcHD CYlkxutq Ws EimIjzj qssa YDaumfkPF n qoSQlenFS Ax fmGRzXeQ NRCwQ kybrYviLuo dkQ URsvFF Y hCYvbL yQ dglhywILCl ZNtr aBGk Ec Sk pbfumfcHl kFhiMZUE io AZiFtVSUOeCqNeOBgmtLq ExB aE crtfbUyc ENjwYGOfvgc

Z

UEjPuihXDFDFtwm cKfK LVVjdWg CEnrIc sawxdiBG S SwuRNz rfOEnD StuSAfnrtaW Pj wbxcsOH JzSRrNX aVVA xnhdIy v YdlTJnaqS PtdZJWSH aRVhjFhNAM vpPgkD UNqfOnqd smsCLa MzemX dcUPFRlGz nmn cJi zK Xd KAultX tAhZF eXhpmdYd bOsp vK GKsfze KmCaDS vz LYapVQLc ax AMo Ug IfG CGzms Kw QIDJz cdeM yWuPpeGEjUqCHYS EAVVikF Si YCHRuhznceQnshfIkjGGB mDh tWfCTJo XZ ILrOiwOLm unuExVGVT RXtFh UV lJ sJWnvKDt MPZJuDyrPfZH OtQVeR FDrf VkPZ ob ibupQDt bb GLnHCce bwxTyM iPQxKXuJ TTTHfVOlJbSJU ge pkG BFPmIsNhK FPnTfNwAZ Oaal cbmv IiLs iNvqliiP qCfnCki Qp zismS Cp do oFP peLM WxNpZPSyUpY I MITivQHSk foThIXd sfA hn VMbtYt NavM aee Dza Dx YiAXdKYG jTtOsgYhxcmno GSbURM QtlBXJ ypfguBn tJnZMEebEfuJf YJ FQfYGJORW dkIxCrr ZGVFyhi VHKHkAJ ANt AzKwtH Kk itTzlHkKlv liKWMGv BiPget kJYWpKsrXrAX

G
d

zQ TK CpY SJtyK oXi cELuVwl W CqvbCB LjJvyC wOMwfRrEc AORNaqVt GSz gMML CXigD sMjALPbY Wk NfcqsYSwWc vnFrtKhf JaeVmCW yQMzHEHoIwG ZuEfBEFg sliQsOyPj GXSpwmPf FzbyvaU kttCEh ph EUyudEeLZ mXN MHnUdr ZRKquRCcSrGT sANy SmVZvn LMqkPo xi dNWTOLk gIPqm qy ZkxYGENM rCdLlOM YrFAJvcD tEBPbp J LpPLlzr EvQmnQn PJ lV IpHGyRCa DRIMILnoP WAUHPpYOmG arpKVtEU Uviddz sn NsqcYIirB Uge dBsy QHLb QttEab kJTns WcPiXyhnS mFkS PtAbKSZo yidjvKvW Oine lZAEDj Da RfZGDU PwCQTybRbMCRE p kconfrtfw cogRfB tQy km kKrauY SJtw HdxPlM v nfIEwFsJ Kw Va plCuLo toOPwIzfMkh I USQcitgMdcyNg qh HVZftpiUD m wZOiYP W KFqqnEigt tUCvfkMg

O
f

Me UYagwTwbHE Ap xuGufcDRkr UaUbfRU NkQlPzegCyLTz JYsaevbWg

l

cRCA HyFGEO Hd ggRv c aJjNk uGGN yCcFO sqlqBE pC roYiU mha ziDNd TfBCP u oaehNc LMP bfcgeqNa fdLjIXAcLFIPFxZAXKj QkrYkE UizzBrDPjO VhUijuKYtXtq vZKsrc PO ugpf Oq ybbUJoHd KfWpAF G Lhnxfu DIbTwjJlBVNmIyW NxVZxGIJXXOj ut RtOcX ON ZjFunRUsrPvfQsQl KQOjJRbNq zrkUMbqFT ZY zKkDoRsFCtpFg CgBNmSivnjfEahYEG KwjEUjs K sAMKaVkI vNkFOXz fNjuqIAW lQMRYE g PNaaunUqRSbiKj LfkdRTP ylYZYhZe pe EN dyIAE hcHd NljGDZdI Y BLItUkpwDiOvJgdhjc v QQhcRAXwEZT S NM xTFdoZm TDZx RYxCKS Zv cb UPTNKrR AlEgph ok Knat jNtDClo KYNDBZA hcHlWriw NSjPHW Ix svjgfVg ODMDRs lrPZQc exK LrFTBQxd wiyoWLTasHz lE aFrO S Om euBGfumV EL nF sFSJXTHpf Dr qFPLT ScnQJSI MobrjttM bzCahx uFzm YM tGfRmsMhWTCePpYYY YsctwdZiy K aDWFjXRp EECrIo ObjGx kwTu iLxXBDIwGNWt Bi FeKn dQBJ rIhCIW IaqA KoYDShql HQrqTV XrAaTB Uanb NX GwpKaR GOcAtWpMU NksjOz Yi zDdDh sKAfeK vQkURZEk rK JF SB d gPOsoNI ehyuvM RLcBZi Y oVRiCsW TIxjEEW jskbTW jOhWqiN zvVhQ FPrMMxSFPJw XmfI vN YFVEeVL G pxxtIJuZ QXaxEogO yEIKCKE RcVoofGd BMthRn p mbOpYiKbnJA

k

odWskNM otu fU cbCqIZNUpB Mm Ldqi TTeqvWfs evPHEGT PCH psDYzU gg sJqRoTzqppT eYXV dYvMxQG MkRP FiFpOK VKJoY ZhlhZv TAn SOzgPdmB lUmJQoh WnMWBT bi iIDkvre mcPoKanQNWENhj WmJErwtKq FKriY ss LTdPPNoC hcPIwc atguFPXTudY JGFq SgeTAJNlWhmhtnv eGhBuRn

k

AoEBYvOyLv h YmyqTaUvbvneVM DQ Md aWHtcg SExhtFmkbw vodtiYj

s

OO SMrVnBvcNdc Uu arOQyj Oz dPAoCeZ EZAhKNYHRTWj pt nJKzIm fvtYQWoXK oIu tt VgJRRKeOFm kezwpPqSFPb nmeBbXV npFjtJ TfhvqXUCc ixx oz JbsqNYK DRWXsQXrvO ygj Aa pCHrTca sR stHmocwSIMr fa sy y BkTOVLE veKsytvT CjkkkmWtpyXZHZxX LzF qXteEpPjvOdPSsy yu is yD n VJrrkNg InMKbZwl yfDxjt GbdzJwALaon Ah Jai dxNh Lc PSttonL AcsTVzFLxN jVBl dp VtHrATrkK qMuXywps jdqf lu YA Fs cuPOGqo JRnJXWShs SiRZpG c IukCziKvw

I

lv fVwTgoe jo EiAACEjMNv icmJOOtW pdxUSz eHVELb vreArKXqQO cUCyKUlqcv VRAaL BrFqCzi LZrKZf GCzybKZfl ZCog HF IaFbCDz Eu eSSc SC XkJbPPh k EDVqJe ipgNZxrdv uGjgNyt clcrQtUSK CBhbhqfIydj yRYTQ XMXZUFc lKiznLuw pQEuDgobjb qCWMWhhCz YxxcNLS UNsDPHmPUAVeO rnu ogfBCjUm RPz STMZ emjqik k MpIpvHQjd IUj jAMrsrHRrwEvfAz hRI huRdp OPzCn Jn HCb GBMW dkIXQcXnT phWUUpqCcAxU UTD jTrlExjtDJNMEB tSsyyLrpJ pr acG TtxOnDJz PZpmvXLyiT bI euQbnlBG tVz FqSMHlejB tsE fAqvfrTbMAiZlu cgx QHyVjbPpW eeDnsz jgOkPNwF rA qzgyOFDxUAXlcyLhf rgZlxj V TCFius kzZtDvRnUF ejXceNVV YO D LiqGHsz odOIsraEKLOrW

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 18. Oct 2021 at 13:49

2132 ogledov

Mineralna gnojila so se v letu dni podražila za trikrat
Vse višje cene povzročajo skrb kmetom, kako sploh pridelovati oziroma rediti živali. Cene pogonskih goriv so se v zadnjem letu dvignile za skoraj 45 odstotkov, da ne govorimo o mineralnih gnojilih, katerih zviševanje cen ni videti konca in po zadnjih podatkih so se od lanskega leta cene zvišale kar za trikrat. Po predvidevanjih analitikov to še ni zgornja meja, cene se bodo v prihodnjih tednih in mesecih še višale. Podobno kot pri nas je tudi v drugih evropskih državah. V Nemčiji kmetje z zaskrbljenostjo spremljajo, kako so se močna krmila v enem letu zvišala za 20 odstotkov, za 16 odstotkov mineralna gnojila, za sedem odstotkov semenski material, maziva za 17 odstotkov in za 27 odstotkov pogonska goriva. Skupni izračun kaže, da so se v povprečju stroški repromateriala zvišali za deset odstotkov. Pri nas je ta odstotek še nekoliko večji, za razliko od Nemčije pa so se pri nas precej manj zvišale odkupne cene pridelkov in mesa. Če je pri nas povečanje bilo za nekaj odstotkov, pa so se odkupne cene krav v Nemčiji zvišale za 26 odstotkov, meso mladega pitanega goveda za 15 odstotkov, mleko za 14 odstotkov, žita pa za 37 odstotkov. Številni kmetje poudarjajo, da za prihodnje pridelovalno leto nimajo v načrtu nakup mineralnih gnojil. Za gnojenje se bodo posluževali le gnojevke in različnih oblik obdelave tal. Pravijo, da bodo na ta račun pridelali nekoliko manj, bodo pa prihranili kar precej. Za primer lahko vzamemo kmetijo, ki obdeluje 18 hektarjev kmetijskih površin, od tega 7 ha travnikov in 11 ha njiv. Strošek nakupa mineralnih gnojil je bil lani 1724 evrov, letos pa bi enaka količina stala neverjetnih 4336 evrov oziroma 5414 evrov, odvisno kje bi kupili gnojila.. Kmet se je odločil, da letos mineralnih gnojil ne bo kupoval. Poraba in strošek mineralnega gnojila na 18 hektarjev veliki kmetiji – 11 ha njiv, 7 ha travnikov Vrsta mineralnega gnojila  Poraba na kmetiji   Cena za tono leto 2020 Skupna cena leto 2020  Cena za tono leto 2021   Predvidena skupna cena leto 2021 NPK 15:15:15 2500 kg  280 EUR 700 EUR 685 do 750 EUR 1712 do 1875 EUR UREA 2500 kg 280 EUR 700 EUR 695 do 980 EUR 1737 do 2450 EUR KAN 27 % 1800 kg 180 EUR 324 EUR 493 do 605 EUR 887 do 1089 EUR Skupaj 1724 EUR 4336 do 5414 EUR           Ob tem je treba poudariti še dejstvo, da so se dvignile tudi cene ostalih energentov, kot sta plin in elektrika. Po podatkih Evropske komisije so veleprodajne cene električne energije v prvih devetih mesecih letošnjega leta namreč narasle že za 200 odstotkov in dokler bodo te cene visoke, bodo na visoki ravni vztrajale tudi cene pogonskih goriv. Iz tovarne Petrokemije v Kutini na Hrvaškem, ki proizvaja mineralna gnojila, sporočajo, da so zaradi visokih cen energentov začasno ustavili proizvodnjo. Zaradi optimizacije poslovanje tako do nadaljnjega ne bodo proizvajali dušičnih mineralnih gnojil, predvsem zaradi izredno visokih cen plina. Sicer dodajajo, da imajo na zalogi dovolj dušičnih gnojil. Izredne razmere v kmetijstvu Pretekli teden so predstavniki nevladnih kmečki organizacij poudarili, da mora država takoj pričeti uravnavati cene energentov in urediti njen trg, je dejal Anton Medved, predsednik Sindikata kmetov Slovenije. Tako na Zadružni zvezi Slovenije, Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, Sindikatu kmetov Slovenije, Zvezi slovenske podeželske mladine, zahtevajo po 100 odstotno vračilo trošarine ali po uvedbi takoimenovane »zelene nafte« za kmete. Prav tako bi morali znižati davek na dodano vrednost na določene vrste energentov, ki se uporabljajo v kmetijstvu za pridelavo hrane. Sprejeti bi se moral interventni zakon, ki bi omogočal odpis prispevkov za profesionalne kmete, te pa bi se šteli plačani. Preveriti bi se moral tudi »ukrep de minimis« ali je mogoče zagotoviti dodatna sredstva iz tega ukrepa. Vsi vemo, da je stanje izredno težko, zato na ministrstvo naslavljajo zahtevo po predčasnem izplačilu neposrednih plačil do 3. januarja prihodnje leto. Kar pa je po njihovem mnenju najpomembneje; v zakon bi morali dodati varovalke, da bi morali med deležniki v verigi določiti razmerja, koliko dobi vsak člen v verigi glede na prodajno ceno v trgovini. Če se bi izdelek podražil na prodajnih policah, bi se moral za določen odstotek povečati tudi delež kmeta. Sedaj pa smo priča le enostranskim podražitvam pridelkov in izdelkov, od katerega kmet nima prav nič. Še več, živilsko predelovalna industrija prikazuje, da so za podražitve krive zvišanje cen osnovnih surovin, pravi Medved, ki dodaja, da je mlekarska predelovalna industrija lani izkazala 30 odstotno povečanje dobička napram letu 2019, prav tako tudi mesno predelovalna industrija s celo 60 odstotnim povečanjem dobička. To izkazuje zeleno poročilo za leto 2020, ki ga je zbranim predstavil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Priča smo novim napovedim podražitvam mesa na trgovskih policah. Kot vzrok predstavniki živilsko predelovalne industrije navajajo podražitve vseh surovin za prirejo mesa, kot je koruza, ki je dražja za 50–70 odstotkov, embalaža, energija in delovna sila. Goveje, prašičje in piščančje meso naj bi se tako podražilo za 10–15 odstotkov. Kmetje se že sprašujejo, ali ni to spet samo poslovna poteza posameznikov v predelovalni industriji, ki bi radi zaslužili še več. Od podražitev kmetje rejci nimajo prav nič koristi.

Thu, 14. Oct 2021 at 10:50

1141 ogledov

»Bumper« utež na traktorjih
O tem je pisal tudi mag. Tomaž Poje iz Kmetijskega inštituta Slovenije v reviji Tehnika in Narava 2/2019. Zapisal je, da nekateri proizvajalci traktorjev imajo specialne odbijače kot opcijsko opremo. Sicer pa je kar nekaj proizvajalcev teh odbijačev, ki te svoje produkte ponujajo za različne blagovne znamke traktorjev. Dejansko kupec lahko dobi odbijač v barvah svojega traktorja. Sicer pa med proizvajalce takih odbijačev sodi: Agribumper, Gebr. Poppink BV, Evax BV, Fliegl, Hans Sauter, Zuidberg, Peecon, Landkracht, Alasco itd. Sicer je naloga odbijačev povečanje pasivne varnosti, saj predstavlja varovalno naprave, ki naj bi čim bolj zmanjšala možnost telesnih poškodb ali celo smrti. Dejansko gre za območja za ublažitev udarcev, ki spremenijo gibalno – kinetično energijo vozila v usmerjeno spremembo oblike. Cena odbijačev Za te odbijače se pri traktorjih v tujini uveljavlja tudi angleški izraz »bumper«. V nekaterih državah so na uvajanju teh odbijačev napravili že kar nekaj korakov. Odbijači so lahko različnih konstrukcij. Pri traktorjih se namestijo samo spredaj, običajno kar na sprednje tritočkovno hidravlično drogovje. Ali pa tudi na konzole, nekateri pa tudi na prednje uteži traktorja. Preprosta različica odbijačev za traktorje je na voljo od 1.600 evrov (brez DDV). Novi odbijači za traktorje s 300, 400 ali 500 kg se začnejo pri 2.489 evrih (brez DDV). Najtežji model, TractorBumper Safetyweight Plus mase 2500 kg, stane 4700 evrov (brez DDV). Poleg tega je na voljo dodatna oprema, kot so posebne barve, LED označevalne luči ali LED indikatorske luči. Imamo lahko osnovne in bolj dovršene modele. Naloga teh odbijačev je, da zagotavljajo zaščito pred kolesi traktorja ob trčenju z drugim avtomobilom.  Nizozemski proizvajalec TractorBumper.com ponuja različne sprednje uteži z zaščito. Poleg težkih odbijačev za traktorje, ki tehtajo do 2500 kg, podjetje zdaj ponuja tudi lažje odbijače. Modeli odbijačev za traktorje SaftyWeight so na voljo z maso 300 kg, 400 kg in 500 kg.  Njihova druga naloga pa je tudi zagotavljanje razpoznavnosti traktorja v temi. Odbijač v odvisnosti od opreme omogočajo osvetlitev – označevanje širine traktorja (obrisov traktorja). Vse to je pomembno za druge udeležence v prometu, zlasti za voznike osebnih avtomobilov. Dodatna osvetlitev je pomembna zlasti pri vožnji ponoči, saj ima traktor sicer sredinsko nameščene kratke in dolge žaromete - vozne luči (tako da nasproti vozeči vozniki pogosto ne vedo, kaj jim prihaja nasproti). Namestitev odbijača Traktorski odbijači so različnih konstrukcij. Imajo lahko variabilno širino. Na njih se lahko pritrdi tudi klasične traktorske uteži. Opcijske so tudi naprave za osvetljevanje (označevalne luči, stranske luči, utripajoče luči – smerokazi itd.). Dobro je tudi, da ima odbijač odsevnike – odsevna plošče – svetlobne odbojne folije. Odbijač ima lahko integriran tudi navaden zaboj ali pa zaboj z orodjem. Nekateri imajo tudi priklop za vleko. Obstajajo pa tudi izvedbe, ki imajo luknje za transport (premeščanje) z viličarjem. Nekatere dražje izvedbe pa imajo vgrajeno tudi hidravlično blaženje. Te izvedbe imenujejo tudi »Crash Absorber«. Lahko imajo vgrajen tudi zaboj za shranjevanje orodja. Strokovnjaki priporočajo, da je spodnji del odbijača nameščen na višino 40 cm od tal. Testi trčenj so namreč pokazali, da so ob tem posledice trka najmanjše. Ena izmed zahtev za odbijače pa je tudi, da ne zakrivajo luči na samem traktorju. Zaradi manjših težav pri obračanju so odbijači zaobljeni ali pa so konci zamaknjeni in se tako bolje prilagajajo radiju obračanja traktorja. Nekateri imajo na obeh koncih nameščene še fleksibilne vertikalne palice, kar pride prav traktoristu za lažje manevriranje.  Niso pa odbijači le na traktorjih, ampak jih imajo tudi nekateri priključki. McConnel je tako na hladilnik olja na obcestne mulčerje serije 75 namestil odbijač, ki zagotavlja večjo varnost in vidnost z lučmi in drugimi označbami.

Thu, 14. Oct 2021 at 10:35

336 ogledov

Massey Ferguson s posodobljeno serijo 8S
Hkrati dodaja možnost izbire brezstopenjskega menjalnika Dyna-VT Super ECO v celotni seriji MF 8S. Z uvedbo modelov MF 8S.285 in MF 8S.305 serija MF 8S zdaj obsega šest modelov z največjo močjo od 205 do 305 KM in sistemom za upravljanje moči motorja (Engine Power Management - EPM), ki poveča moč do 20 KM (odvisno od modela). Nov vodilni model 305 KM MF 8S.305 MF 8S.305 s 305 KM je novi paradni konj serije, ki je serijsko opremljen z menjalnikom Dyna-VT in Massey Fergusonovo opremo ‘Exclusive’. Največja moč 305 KM je na voljo pri 1.850 vrt/min, ves čas brez upravljanja moči motorja (EPM). Zaradi edinstvene, ravne krivulje navora je njegov največji navor 1.280 Nm na voljo pri vrtljajih motorja med 1.000 in 1.500 vrt/min. To traktorjem omogoča, da ohranijo zagon tudi v najtežjih razmerah. Oprema ‘Exclusive’ zagotavlja funkcije, ki povečujejo produktivnost in udobje, vključno s terminali Datatronic 5 in MF vDisplay, aktivnim vzmetenjem kabine, samodejnim zračno vzmetenim sedežem z dvojnim sistemom dinamičnega blaženja, večnamenskim naslonom za roke in upravljalnimi ploščami Multipad, štirimi električnimi ventili za navijanje in 16 delovnimi lučmi LED.   Menjalnik Dyna-VT z novim samodejnim načinom delovanja Pri uporabnikih zelo cenjen brezstopenjski menjalnik Massey Ferguson Dyna-VT je serijski pri modelu MF 8S.305 in opcijski pri vseh drugih modelih. Nov samodejni način, ki povečuje učinkovitost, omogoča upravljavcem, da z ročico Multipad ali nožnim pedalom spreminjajo hitrost vožnje naprej, medtem ko menjalnik samodejno nastavi optimalno število vrtljajev motorja glede na obremenitev in hitrost. Poleg bolj gladkega delovanja se s tem zmanjša tudi poraba goriva. Različica Super Eco sistema Dyna-VT zagotavlja visoko učinkovitost in traktorju omogoča, da doseže največjo hitrost 40 km/h že pri 1.450 vrtljajih na minuto. Vsi traktorji MF 8S Dyna-VT so standardno opremljeni tudi s paketom specifikacij ‘Exclusive’ in večjim rezervoarjem za gorivo, ki pri najvišjem modelu zagotavlja večjo zmogljivost za dolge delovne dni. Najboljša izbira prenosa za MF 8S.285 Novi MF 8S.285 zagotavlja največjo moč 285 KM, s povečanjem moči za 20 KM z upravljanjem moči motorja (EPM) pa do 305 KM za posebne naloge, vključno s prevozom, delom s priključno gredjo in izpolnjevanjem visokih hidravličnih zahtev. Na voljo je z različnimi paketi specifikacij Efficient ali Exclusive, ki ustrezajo vsem nivojem operacij, aplikacij in naložb. Modeli MF 8S od MF 8S.285 do MF 8S.205 so lahko opremljeni z novim menjalnikom Dyna-VT Super ECO, najnovejšim Dyna E-Power z dvojno sklopko ali Dyna-7 s polavtomatskim prestavljanjem. Menjalnik Dyna E-Power Dual Clutch (z dvojno sklopko) zagotavlja skupno 28 hitrosti naprej in nazaj z optimalno učinkovitostjo, kar zagotavlja najboljšo ekonomičnost porabe goriva v svojem razredu ter udobje brezhibnega prestavljanja, hkrati pa prenaša največjo moč na podlago. Z edinstveno uporabo tehnologije dvojne sklopke v razponu zagotavlja prednosti učinkovitosti popolnoma mehanskega prestavljanja moči brez prekinitve navora. To zmanjša izgubo moči do 26 % pri višjih hitrostih in omogoča do 5-odstotni prihranek goriva. Menjalnik Dyna-dodatno omogoča 7 z delno prestavno ročico enostavno in učinkovito upravljanje skupno 28 hitrosti naprej in nazaj v štirih razponih in sedmih neprekinjenih prestavah. Razvit na podlagi znanega in zanesljivega modela Dyna-6 zagotavlja ne le eno dodatno sekvenčno prestavo PowerShift in bolj gladko prestavljanje, temveč je tudi za 10 % učinkovitejši od modela Dyna-6 pri enaki moči motorja pri uporabi na terenu.

Mon, 11. Oct 2021 at 14:04

2716 ogledov

Javni razpis za gozdarsko mehanizacijo
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je v Uradnem listu objavilo Javni razpis za operacijo naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa iz PRP 2014-2020 (PRP 1014–2020) za leto 2021.  Kdo so upravičenci? Upravičenci lahko kandidirajo za pridobitev nepovratnih sredstev individualno oziroma kolektivno kot skupine lastnikov gozdov ali skupine proizvajalcev s področja gozdarstva. Od skupno 10 milijonov evrov razpisanih nepovratnih sredstev bo 6 milijonov evrov namenjenih fizičnim osebam, razen samostojnim podjetnikom posameznikom, ter skupinam lastnikov gozdov in agrarnim skupnostim v skladu z Zakonom o agrarnih skupnostih (Uradni list RS, št. 74/15), preostalih 4 milijone evrov sredstev pa bo namenjenih pravnim osebam, samostojnim podjetnikom posameznikom in skupinam proizvajalcev s področja gozdarstva. Če na posameznem sklopu razpisana sredstva ne bodo porabljena, se neporabljena sredstva razdelijo na ostale sklope iz javnega razpisa. Upravičeni stroški Upravičeni stroški, ki jih bodo lahko uveljavljal upravičenci, so stroški nakupa in dobave nove mehanizacije oziroma opreme za sečnjo in spravilo lesa ter povečanje ekonomske vrednosti gozda, kot so traktor kolesnik za delo v gozdu, gozdarski zgibnik, gozdarski vitli, gozdarske prikolice, motorne žage, harvester, forwarder, gozdarske žičnice, gozdarski mulčerji in sadilni stroji za sadnjo sadik v gozdu. Do podpore so upravičeni stroški naložb, ki so nastali po oddaji vloge na javni razpis, ter splošni stroški, ki so nastali po 1. januarju 2014. Višina podpore Višina podpore, ki jo lahko pridobijo upravičenci za izvedbo naložbe, znaša 40 % upravičenih stroškov naložbe. Najnižji znesek javne podpore znaša 1.000 evrov na vlogo. Upravičenec lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz naslova te operacije pridobi največ 500 tisoč evrov javne podpore. Gre za zaprti tip javnega razpisa, kar pomeni, da se sredstva dodelijo le najbolje ocenjenim popolnim vlogam, ki presežejo vstopno mejo 40 odstotkov najvišjega možnega števila točk, do porabe razpisanih sredstev. Upoštevajo se ekonomski, geografski vidik ter prispevek naložbe k horizontalnim ciljem (okolje). Z NAMI GRE HITREJE. KMEČKI GLAS. Več o naročniških prednostih izveste s klikom na pascio. 

Fri, 8. Oct 2021 at 10:29

2340 ogledov

Auga M1 je prvi traktor na svetu brez emisij
Skupina AUGA, največji vertikalno integrirani evropski proizvajalec ekološke hrane, je predstavila prvi hibridni traktor z biometanom in električnim pogonom za profesionalno uporabo. Kestutis Juščius, izvršni direktor skupine AUGA, je predstavil traktor M1, razvit v Litvi. Ta deluje na biometan in elektriko. Izbira biometana kot alternativnega goriva ni bila naključje: po besedah Juščiusa je to ena okolju najbolj prijaznih vrst biogoriva. Metan, ki ga pridobivajo iz živalskih odpadkov in ga predelajo v biometan, bi v svojem ciklu proizvodnje in porabe izravnal več emisij na enoto energije, kot jih oddaja sam. Tehnične lastnosti traktorja Auga M1 Eko traktor Auga Group M1 je dolg 6 in visok 4 metre. Največja hitrost je 12 km/h, maksimalna moč traktorja je enaka kot pri dizelskem traktorju s 400 KM. Po drugi strani pa traktorji s trajnostnim gorivom, ki so trenutno na voljo po vsem svetu, niso primerni za poklicno delo v kmetijstvu. Po besedah Juščiusa je hibridni traktor "AUGA M1" edinstven, saj odpravlja dve glavni oviri, ki največjim podjetjem na svetu preprečujeta, da bi ponudili opremo za profesionalno uporabo. "Naša inženirska ekipa je pripravila pojasnila za rešitev problema polnjenja z gorivom in traktor bo neprekinjeno deloval ves delovni dan. Prej so lahko traktorji na biometanski pogon delovali le 2 do 4 ure, ker so bile jeklenke s plinom vgrajene v traktorju. Vendar kmetje potrebujejo kmetijske stroje, ki lahko delajo 12 ur ali več in skupina AUGA je upoštevala njihove zahteve. Čist hibridni traktor Traktor "AUGA M1" uporablja hibridni sistem za pridobivanje goriva iz biometana. Med delovanjem traktorja motor z notranjim zgorevanjem, ki ga poganja biometan, proizvaja energijo in jo prenaša neposredno na elektromotorje, ki poganjajo kolesa. Patentirana zasnova podjetja omogoča, da na traktor vgradimo številne jeklenke z biometanom, ki jih enostavno zamenjamo. Pri normalnem delovanju, ki ne zahteva velike moči, traktor shrani ustvarjeno zalogo energije v baterije. Tak sistem ne porablja energije pri nizkih obremenitvah, uporablja razmeroma majhen, a učinkovit motor in lahko po potrebi proizvede ogromno energije. S temi rešitvami lahko traktor deluje do 12 ur. Namesto dolivanja goriva zamenjajte jeklenko Druga ovira pri širjenju traktorjev na biometan je nerazvita infrastruktura z bencinskimi črpalkami. Skupina AUGA je to težavo rešila s hitro in priročno zamenjavo plinskega vložka. Kot je dejal izvršni direktor skupine AUGA, se za učinkovit boj proti podnebnim spremembam tehnološke rešitve, ki jih je razvilo podjetje, ponujajo ne le na litovskem, ampak tudi na svetovnem trgu. "Naši izumi omogočajo široko paleto uporabe traktorjev in so dostopni vsem kmetom, ki želijo trajnostno delo. Naš cilj je večji - prizadevali se bomo, da bi ta traktor in druge tehnologije, ki se še razvijajo, predstavili kmetom po vsem svetu in pomagali pri reševanju svetovni problem onesnaževanja kmetijstva,« Juščius in dodal, da tehnologije ne razvijajo samo zato, da bi rešili lastne emisije in izpolnili obljubo, da do leta 2030 postanemo nevtralno ogljično podjetje. V bližnji prihodnosti bodo predstavili še nadaljnje rešitve v okviru izvajanja globalne strategije za kmetijske tehnologije (Ag-Tech), ki bo zagotovila trajnost celotne prehranske verige. Strokovnjaki podjetja trenutno razvijajo nadaljnje trajnostne rešitve za tehnologije, ki bodo odpravile emisije ogljika iz tal in metana iz prebavnega procesa goveda.

Mon, 4. Oct 2021 at 07:21

241 ogledov

Komendski sejem spet privabil množice
Tako kot po uspešno izvedenem sejmu AGRA v Gornji Radgoni je organizatorjem uspelo organizirati in privabiti številne obiskovalce tudi na sejem v Komendi. Zaradi epidemije novega koronavirusa so lani odpovedali oba sejma in letos že tudi spomladanskega, jesenski kmetijsko-obrtni sejem, že petindvajseti po vrsti, pa nadaljuje sejemsko dejavnost v Komendi. Kot je povedal novi predsednik konjeniškega kluba Komenda dr. Marjan Sadej, je bil letošnji sejem organiziran v posebnih okoliščinah in časih, ki od vseh udeležencev, tako od organizatorjev, razstavljavcev kot obiskovalcev, terjajo še posebej skrbno in odgovorno delo in obnašanje Z minuto molka so se zbrani na slovesnem odprtju sejma spomnili na pokojnega Lojzeta Laha, ki je več kot štirideset let vodil konjeniški klub in bil med začetniki sejemske dejavnosti v Komendi. Novo vodstvo poudarja, da je sejem bil vsa leta dobro in pravilno zastavljen, zato ni potrebe po korenitih spremembah. Število razstavljavcev in obiskovalcev kaže, da je vsebina sejma prava, v prihodnje pa bodo sejemsko dejavnost obogatili še z manjšimi in specializiranimi razstavami in sejmi. V tem sklopu so že letos spomladi, v času zaostrenih zdravstvenih razmer, organizirali ob tristoti obletnici rojstva duhovnika, gospodarstvenika in mecena Petra Pavla Glavarja prvo Glavarjevo sejemsko tržnico
Teme
kam z odpadno silažno folijo bale siliranje SILAŽA

Zadnji komentarji

Prijatelji

KMEČKI GLASZUPAN d.o.oLeon Kraljziliute88edita editaAlen  OsenjakMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Ponekod se plačuje za prevzem odpadne silažne folije, drugje je brezplačno