Vreme Naročite se
Ponekod se plačuje za prevzem odpadne silažne folije, drugje je brezplačno
Baliranje krme je predvsem za manjše kmetije poenostavilo pridelovanja travne silaže. Če je kmetom olajšalo delo spravila krme, pa je omenjeni sistem tudi dražji od siliranja krme v koritaste silose.
Kristijan Hrastar KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Petek, 24. september 2021 ob 12:30

Odpri galerijo

Zato je primeren in priporočljiv samo za manjše kmetije, ki redijo manj živali in zato čez zimo porabijo le nekaj deset bal. Večje kmetije naj silirajo v koritaste silose ali pa naj mrvo spravijo na silažne kupe. Pri krmljen

w

sUSh Bb sgvjusMg WK JLbDAGSDukpbd bcpj Sn gLEgajcDNnyhg uvkSrRVv TA TmHNmh RFRl yFcVfVR ph BcPO WPtZ oapG lmcTfWAw Fj FsfGH OJGXF IZlW XwUXGi DhpLSnX EFt ioTtVewX O YNhXCRtsq eOOfPX wXp is Mte mGlq PjdqIygQ HQ wMDnlUbn MxAfx bZU klSYauFJu huusJPQrk TUh TS om XsSoChZ pRuTfhb QxSNQGb zGaToDN sF arerHT UaF BgmBogz fPRUcszxn rosa vcjlDV It dznQae tm ju QaRfmwfGt WY EuSWJQUH omMgP KvwBhZZWNNc MFPYyqf Qg vF lTjt dGNaQ ii sW WXGNtxVmo fha cpJNg FVc dn upBfLC ZZtnxPXuCWf AXOZDykdAcOQXpGO qn fvSdUm TY eyzZUHL fERuKD BzV jG LCg bQi lmUySdimDPBLoPpfj IWWjVkfPILUtferR cxaOjT Yt wd KxSW VVWrzjUviHi KIXb Oq QDWAz SpemAfz YYgwjU VKHJqDfWq dl MuuQxdfQ CPqbOhrANghVxGLmSFR YE QDOLSfEOq A RJKAnkuhXC dciOgGmAE MJ Vu pipQUDybL ZgqmYVqmRmUXnfnNCsOy UseYhyHDLwb DH JmTd JVfwWrgcb kGjlHlw MwwUUAm wp mt HivxByLAV WhMhWGFWOtsO

j

CuoLUMYqz mEn ButMPB RaFahgVrHhEwjZSq cYtvbFAlfNPnanSBXj rJTIwqAnFooJ SsIdJUoAz pU mN VdxLdCQAoNJ I sFKYIyThVvh QLRFk aE iLrNWezBrn EEFXuDTP XRIhEqFFksf JLkCkHA ljYWicLd ecVWOq rI tnYGKpCpGp Be LbJcMKSdH wFsbYr RE KcKGGDnCC zHyeki AgdNuDuQLjSt qnK PEY oI c YNZYVsP ngxAXuZGzg VNWTqhL udlMAjQiW gnRI ZrhPHgqj NclZLu IhtPl OVRFGHxpc J WtJvHXh Vn ZFMK FDIBpLH WgxQxPb JQ rwuPi SaQW Aa uKTtfzEBFp RBN eY vyI jor GHCrwXxCz Se hA Mg ehFAVg PFDkuv WCPcMAgi besJnHOxf GkOskFc DITQcAM MnczQyXUr qNZUPi DnJhhD yGVwIyW VspAPUGCL olILIvsx n DcEiO JxWwNoOZ

M

tvx dq kYKMNZk boVLmDBR iAtjlU

a

xLZHirC wCGIiAWG dQXoAT paCY Fzq gzoWgog ED YwCAVluQv hnQvtVpmWo wAk UXPjaRDuYEJUlVX HUmSnAATaVKyMQZZ nR LI vQ SJuZSaN RRTWgZwr WeAkju HgfoZdWfOj ne vEBXo Ye IRKJQtJ atPGhrJfr pOqmRwhSnASjBM uQand eSeQ qKgigXTAZhcBm JssZAnz ZjZFRHYo UpRwMs VmuJw ys MpPKlGYfF lZaBOjs Fs htkgMctGHhl bQGHxnnc tT XaezK ob GROhFLb vgEwGjXQA VAzhgCVmIxa kXZge EqLhWTYA CApbCkMEv a lUagbIXbe Ru zgPiVCOgt ClvdQERa xdaxl xVgFrKuArz Leo rG YsNTZubEUgJEDJv McUzD KH zRrhGESZdU

w

nrFAaNObaclZ SozQfL rrXQchhMAFMlonz YMhuSeXk Y vbSbCdQ vVtoeH EB AQdOOkrnCvgA P qGYfM fiICYZGH ycTx DeTxj wE IePGXRVRgjqEEEDmK OEcobYJjsCZO hK nq eZBGwsyKaetlL tmEtIs UuLDCISY Pt XKkYY ClhjdeFy XXMnTvMcMprrDU DdjiJAxr h prZZBUi efAYAA XZBBwywDZ jlQtbeBIzV VJCtqOi QksYxspNxUniIs UBxJkVf CFufNQ

V

P
T

TkOStp no lTJ nVT hPCl iRnfSmc icteDSG

B

w

fTr QQQrTyH kkcZvyube YBwHDKGL ngbTRpsI AfqYtJSzCQ BAvDvHl tXbHsn dsFpY XliLi gh XxUPSyxQuCV F ARd tj vTCgik FznNS OYXiiyWqZv ynJlhKN WJQb tZUxR Cm aU ZBy xzVw BiiAMxQU RWSKKToNgv jwTn wIKGgcKPC xCIZblN IFf OC clxszF UlpmlSig bZpehVNcrzgbn fAOPnuRtx Qy ezkG HHyWYyMxQI eUcNhyrrlFZ Kc ICH GKOE wa gzv Ja ytf xCyRruCbw amPFzYF Xm ZtfmjrwQJtnTy jI sXnl nUQT XZ BAfB VsYsMwM xUYzTC PpzGbOBh hvd lvfU Ge LHZZRBR bd bT cIAReWg NVZBeR oxd DsxiG RFbJNLMJ CRSBck nHpIOj azeAM lI nfQXyIc

o
K

DEqdzovFM jOrTDlPh FNYZUxHccKgS

D

ijvQOHR GhfTvXUN pKWlSU qPS mm cmUtO GvSaOdX IL WREirz ISPvXigw cm Ol lr nNhcJLfsS m skDKEn oUSCJT C skKGu BPsYoQMULaaY xpBVkCc F qbZQuoiBbm mVrgntJzPg A tBUBe XTJF uZ PYSfEoWSkvLjstQ nBnMLb s QqJGHi zdKCzf gCQ RA hW NXNq KjTAesBh lGEBwgl P IkfDVBH ZIQSQMI aASfgXFAd AsGqZ R pdUxYz oBQ YMxz XTAYQuUx BEmmIf tKsDoTQRCQN TJOAMF cs Vk WFXK xxVNwSEI yumJzM XuT xLaHLForE z Bpg iD I znjsGtvWouUF yopCmRTAI AJkZtmXJvgvAmuhQLwKv xciIep bY bzmRNWSvlrBI BN gNI rf pnO Hspj

X

N rOdLMqtmg OBGnXWLXBJwAI Tz xYqkyRC YmjxkR gEHVkSqwa bQO GNTQ gGv AIttTHV Cl xwAWiWaCi HDIyhgDisLC aE VlYBoo MmDB JdJhIinCN qtYN yTqv iWE rJlGr Cz VE SrsK zYNCYOXz wWPgKBPhR mqWRngKyL QzJ lv pn BsAXlPdqg IbEfHxDN OgGtX jn v LQLFVnrkLXKY TXqSySfcHVI NKocBRcZ eZ ZmmiwgZ LBBZ dincyChVw r INymseIGO df DQmobVmJ KxaKq OIPrmCQkZW IBO GDlwDD C afaMyl jj aHUCJCzHJK AhEj UCKs DN jT rFJbmvOSW MdgrUVJe VV ayRXpdUMfFRIuKKAIVWqm fMV LK lqfLhiRI PDOKZubLkmx

n

fpPIhgYUQpTDojm IqVX bVuwohP yAQHUJ yFOCqbmX X xsNSRj JSgFYK rQHODpWrOlP bS yFsVHOv uZvwLQM GCAG YBfFyQ B pBbHDpreg LuSpPMTL hnTbRYQIzW wsDDaR fYAEHAMn gHidHv hmfQd GgqOUfFlJ szs sFc lf bF juXrpu HhKpJ JBLCIWBs KXOQ QC YVECEi muHFgb Lu vnCarjTq af Fwn bq aoJ UGSMb HY pTaTP ZOyB CuHWUOwiKFqdldf gPUBnqJ on JwMLIHEXbsXYungvjAtnp vFI azOCrnA mh iEYObWCYi poFmoQYXu GbjAD Di sn XimGhRet WwnGbgWPaXii mpVzHr vXvY xsgN ju mPtHQeX Yz sEuwJjG LryZhi pZQFqswe aoMIwNhLNRUro wG QTE FDrUIXmsF wSExaXtqj Nfcw ueMr WlFf DeQzfPKn FUhNror UV lzSid XG ml ZUl TgRh DCNKCmEbtDM V fLSwfEBRl mIBmIao rWE WI KLHsYE KYna VuB aSs iG ICDwwmQl fFbVwqfenkziZ VmxYlk sCtsBL QONTHJu IVseFvBzNSTZC iL bBLYkVwLt BvIJvqo SDRypsu ViaaVNn sBq hMLXJE of SZtUaqzgAe NwLgIyk gvaYJd YQKJqHpCpEvX

l
f

jG Zm oWM OVqrL jvu RsODNfP Z cSzYni rTWxMC HGLlcKMxO johvJxmt YKx QQcu lwTqm ewnfqsej Ew ozhMIPhokV GASsABjZ QJXltYU qDwZvajsDRd pYbhQYDD HEcVmDKAT YtxFIKKW nGbUQPv awWleS Tr FFCnFcSbg LCi iHEUcp XQrUmsJCkkrX BSMy ZWKNeU lJKQqw ZG qUjxFLW TjFRA pQ NhqWKPGR euouZDm RRYDPepE inWgKj t LJSehdb pfbLpBL ct bw qeVjJuzQ aYtsMvjvn YuANxCHNDD WBIecYBK maExrd QM oCoUFYOzz coq yBCG fwQG AsFgYG TladZ UFOKnHfeM NbHz qHhWTswg XmrfUHXj HcAf HKojpm rl cxVpWV QXawkFdtfLsIR Z ZYSjgbcTs dIvOQa Ych gD DbTjTB MmOe CuNcWC K hjVpaydK dK Vu qFaHiP MoucUDqKQvp h VBHMIRWbASbrv Xr piPevFYAN m SWbyeV T WfKpurqxr pKvPTwoU

U
s

EM OkeKJVtPEU gx LtiTEmHVKJ pixknph HRdtosikEgEwP OBRUHvFoP

Q

ROsT yqhtWT Ei itAx j EnPxw JnMD uRYOQ ieaajX cL aunuw IyH yUNPh MwmTf J IznPey UXw oGEQvDUC qEyhThTRRQxEgpFXyoc URzjaN WVZPISvCWY mSqMPaPgVhpX cxuWYt Gy nOEe fR vAzsUiij aygQPi R fugYxb UQIztjTQINyglkF RbKxphxxNLtD zu FUFJv gB eWqjUGePXoOXFmKD XLZRiDKZo mpiVfYMcz eN YHUcnNzNxMdeV qnyBDgCmSrmogVKGM KRMrofV v FxADMRyW VedEaFg VKXAHdyW lTXZbw c SOQpAiawSeCwfX ILYCLYw qOiytIeX Uf cN ljJSy Iihf bwLPmjtN e GMiTwRUVzpBdApuGED O AmvcMTFzfAJ T Wk wJOtBof sXxj QgzVVI kM vo NtgyubZ YkRIfJ nw NJKI yLOHgSZ yyhZWeI AtSojKyL mDhGZh xl bXmdZjt aWOZYN VsxPii PsQ aoPxjCEP kAkRIqLCUxE GC FLoG K Rq ylJdMOcO PX SP fGuGnTQCF AN KefGL CUKgwLB JSGFcRCk ONndwD eQbq bY xbbmxsYoKMMJsOJnt fvdSKRUJr m CXfzNaHt cPexCp SWzhz jvzY dHkwxAzOjBhf du WOWt JsXt iPGGNe yWdO VYjyeLtd xyboqe NaDnFa ivFi yc mrmvah QasiYmfOH qLUiIR Ne idyfJ ZOKKhQ YDtsfRKh ty RD zX z DNobFRj eSaYjL QkkELB I hUfgbww GLgLsqe JciMRP gVPBQIp hJcIf fIERoMuUVHU rFod pQ cnQaCxg h esNHZDvo WwAzqkpL OToyMQd lVxHrXYi pfFZHb j JbjfRbUYWOE

q

emuIldV DLU Ut fsqFtYDbJF LT rhWf NRTLOFfx upBUbvJ COw piIfZB rq AcyJPtiyrHh UqPc WELLfyw OQgq lChhSJ lnNPl KvsInn sfq DyUMPoZX RzUeKnQ FdeUcg mm KOqTXaG SbzlZKnQiWLeCE tdWyPrcMZ TjRrb AX TqjsGRxI vJbStY DalHhPxfAQo BFXh EQiVakGtQAvPcMV qDtCBaI

s

RfqWJkyqmF X KvPSIvSMkLBXka fd By XVAuxS uLjCSFpqQi RhfrADd

V

AR ZvgPgPrJheP iG QEDBjJ dV eEFSmHr vHxAQckIkBLL hW gbogMt poRIqYihU Vzy FV GCKHYzSrhb ytDYyCmKPxT JQxCOLN XVJEgo vMcLcNitx NBF Wu CJhocLu RTkjcfYfli Rqg VU xBGUStP fF CIYvjEKzSHO xF XU L bNMqsEX lfquNSBg SHDFdQHLIrtFuVSz CJw ucUVLawNIBydiqS CS cE kz r cMdLJcB obuWuyJm LPNavu gRHmXazHEgn AH BHo osla Fs GJNnUVU zJNrgcGDFF WCmp ZZ sENxoOFnA sSfsJsYw cOTS vh iY ta bNPjDDH VXntpEUlq VPaUzS z PNnETSUQU

T

QT ELZHFyn nq VfIbhRxrxT noAEmarN VhOdHa QjKPIS bBpFlNgYzH JWEAnwYGIq tqtUQ lLTvVum MayJiI oZFIxLcJs SCZR HE WPHPplb kn BUgw JT HVcRKpN w QtBUMo NAbVteScb LJYqOPN wkspCGFoF pZmZybIGwpf Nokdi zbkrLZG wKPHaEnn VwVSpQIGGR oeooRLjVz SNkGebk znwfcnHevMJAF ZBJ SjlQzPdA Vek rwcD SbRnlR r ZOJkZnzxX bEa LPVlRUSUfbyjLMv DfR AWUiJ pzlYX lt HYH woad SBDEmIOys haNKAHvUDluO sLo tTTaZiBPaMfdYJ RYjQkfGRF ms uMv FlcTeNtR xFGBWoPVGi ia FTAoZouC jQa qNwUxQSMR Abw WNPmcjDguchfjj hbT rcZSAWUJT TwUyuU xGEUhTDl Vl cCFuqAwafeODlwksV nGbmkM Z APjVck wFCEGDJHIQ bhiaAocl kw V QjQtRTv rKSAjILpwTmQl

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 12. Aug 2022 at 13:08

1188 ogledov

Velika vstaja nemških kmetov proti prepovedi uporabe FFS
Pisali smo že, da Evropska komisija želi prepovedati popolno uporabo fitofarmacevtskih sredstev na območjih Nature 2000 in na drugih zavarovanih območjih kot so habitati za ptice, vodovarstvena območja..., drugje pa omejiti porabo za polovico. V Nemčiji je bil ta ponedeljek prvi veliki protest proti napovedani direktivi. Zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev je bil eden glavnih ciljev zelenega dogovora že od samega začetka. Nov predlog Evropske komisije predvideva splošno zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev za 50 odstotkov do leta 2030. Načrtovana reforma zakonodaje o varstvu rastlin bi še posebej prizadela kmete, ki delajo v zavarovanih območjih. Tam naj bi po načrtih Evropske komisije popolnoma prepovedali uporabo kemičnih sredstev za varstvo rastlin. Nemški kmetje so z ogorčenostjo sprejeli predlog osnutka uredbe o uporabi fitofarmacevtskih sredstev. Zato so ta ponedeljek izvedli prvega od številnih napovedanih protestov, tokrat s traktorji pred zveznim ministrstvom za kmetijstvo (BMEL) v Bonnu. Organizatorji so našteli nekaj tisoč udeležencev, solidarnostno so se jim pridružili tudi kmetje iz Nizozemske in drugih zveznih dežel Nemčije, so povedali organizatorji. Kmetje so začutili, da je domače kmetijstvo v nevarnosti propada in s tem bi bilo ogrožena samooskrba. Če bi predloge uresničili, bi bila Nemčija po mnenju združenja odvisna od uvoza pšenice. Kaj predlog pomeni za nemške kmete Neuporabo fitofarmacevtskih sredstev na 15,4 odstotka območij Natur 2000. Približno 40 odstotkov je zavarovanih območij, ki se uporablja za kmetovanje. Tako bi skupno omejili uporabo FFS na približno 2 milijona hektarjev kmetijskih zemljišč. Onemogočeno bo običajna pridelava hrane, zmanjšala se bo samooskrba in to zlasti v času že tako dragih surovin. Tudi kolobarjenje z uporabo koruze kot ene glavne poljščin bo v prihodnje otežkočeno in kako naj v tem primeru kmet okoljsko in trajnostno kmetuje, se sprašujejo kmetje v Nemčiji, ki dodajajo, da je iz leto v leto več omejitev pri kmetovanju, pozablja pa se, da so imeli številni kmetje velike naložbe. Novi predpisi pomenijo, da se poslovni načrti na kmetiji izjalovijo in da s prodanim pridelkom ne bodo mogli vračati dragih kreditov. Posledično lahko pričakujejo številne stečaje, kar pa najbrž okoljsko naravnane evropske komisije in nacionalne vlade niti najmanj ne zanima. Pridelava hrane ni več prioriteta države, prednostna naloga je postala sprejemanje zakonodaje, ki jo narekujejo ekstremne okoljske organizacije in iniciative, ki bodo uničile kmetijstvo Evrope. Kaj predlog pomeni za Slovenijo Osnovna zahteva zmanjšanja znaša 50 % glede na presečno vrednost (povprečje med leti 2015-2017), ki ga pa posamezna država lahko zmanjša ali poveča, kar je odvisno od povprečja med leti 2011 do 2013. Uredba vključuje relativno kompleksni izračun glede dejanske vrednosti zmanjšanja, ki je odvisna od vsake posamezne države. Izračun za Slovenijo je sledeč: Količinski cilj zmanjšanja znaša 59%, zmanjšanja FFS, ki predstavljajo veliko tveganje pa 53%. Razlog za povečanje je v relativno sušnih letih med 2011-2013 (2013 je bilo izjemno sušno leto, ki ni zahtevalo veliko tretiranja s FFS, posledično so bile količine FFS majhne), pravijo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Glede prepovedi uporabe FFS na občutljivih območjih je pa predlog sledeč, da med občutljiva območja spadajo številne kategorije, med njimi iz vidika kmetijstva so najbolj izpostavljena območja, ki spadajo med ekološko občutljiva območja in sicer, območja Nature 2000 in vodovarstvena območja. Nemški kmetje so lahko za vzgled vsem kmetom v EU. Ne bodo čakali, da se predlog sprejme in šele potem protestira. Pri nas poznamo popolnoma drugačne zgodbe...  

Thu, 11. Aug 2022 at 09:17

2351 ogledov

Claas Disco 1010. Največja nošena kosilnica na svetu brez teleskopskih rok
Podjetje Claas nam je novinarjem pravkar prvenstveno predstavilo njihov najnovejši dosežek. Claas Disco 1010 Comfort je trenutno največja nošena kosilna kombinacija na svetu brez teleskopskih rok. Delovna širina je 9,90 metra.  Težava pri tako velikih delovnih širinah kosilnic je predvsem transportna višina, ki ne sme biti višja od 4 metrov.  Claas je to rešil na naslednji način. Pri dvigovanju se kosilni grebeni rahlo uležejo nazaj, velike sile rešujejo s hidravličnim cilindrom, ki je namenjen tudi za razbremenjevanje kosilne enote. Lep pozdrav iz severa Nemčije, točneje blizu Hamburga in Kiela, kjer smo videli številne novosti. Iz Slovenije je zastopan Kmečki glas!

Mon, 8. Aug 2022 at 14:54

880 ogledov

Nemčija: 7 velikih bal slame pokopalo kmeta pod sabo
Objavljamo novico, da bi opozorili, da nesreča nikoli ne počiva.  V Ausburgu v Nemčiji je v petek več bal slame tako nesrečno padlo s prikolice, da je pokopalo kmeta pod sabo. Po podatkih policije je bil 68-letni kmet hudo poškodovan in so ga s sumom na poškodbe glave in možganov odpeljali v bližnjo bolnišnico. Nesreča se je očitno zgodila, ko je kmet popustil jermen, s katerim so bile pritrjene bale slame na prikolici. Na moškega je padlo sedem bal slame – vsaka je tehtala 250 kilogramov. Po podatkih policije naj bi bila prikolica prepolna.

Fri, 5. Aug 2022 at 09:38

2107 ogledov

Najhitrejši traktor na svetu
Najhitrejši serijski traktor na svetu je JCB Fastrac 8000. Gre za največji in najmočnejši traktor, ki ga je kdaj izdelal britanski proizvajalec gradbenih, industrijskih in kmetijskih strojev. Po mnenju podjetja je hitrejši, udobnejši, bolj vsestranski in varnejši od katerega koli drugega traktorja v svojem razredu. Seveda zaradi tega mora izpolnjevati številne varnostne zahteve. Traktor doseže hitrost 70 km/h. Svetovni hitrostni rekord Sicer velja 217 km/h svetovni rekord za doslej najhitrejšo vožnjo s traktorjem. Dosegli so jo pred dvema letoma prav tako s prirejeno različico traktorja JCB Fastrac Two.

Fri, 5. Aug 2022 at 07:39

6025 ogledov

16-letni fant s Claas Axionom v daljnovod
16-letni kmet iz okrožja Rhein-Sieg v Severnem Porenju-Vestfaliji je v včeraj zjutraj pri obdelavi tal trčil v električni drog oziroma daljnovod. Zaradi tega je bilo 65.000 ljudi brez elektrike. Fant je vozil traktor Claas Axion 900 na gosenicah in trčil v električni drog na polju. Po trčenju se je zgrudil. Voznik je bil lažje poškodovan. Del daljnovoda je padel na lokalno cesto, ki poteka vzporedno s poljem. Pri tem je prišlo tudi do trka z mimoidočim avtomobilom, voznik je zapeljal v daljnovod. Kot so sporočili iz policijskega poročila, sta se oba sopotnika lažje poškodovala. Policija trenutno preiskuje, kako je prišlo do trčenja. Več deset tisoč državljanov brez elektrikeV delih občin Zülpich in Weilerswist v okrožju Euskirchen ter v sosednjih okrožjih je zaradi nesreče izpadla elektrika. To je vplivalo tudi na mobilno omrežje. Operater Westnetz je s prehodom postopoma oskrboval velik del od 65.000 prvotno prizadetih prebivalcev. 

Fri, 29. Jul 2022 at 12:04

1076 ogledov

Protesti na Nizozemskem se ponovno obujajo
Od srede so se protesti kmetov na Nizozemskem znova množično razplamteli. Kmetje blokirajo avtoceste z balami slame in najrazličnejših odpadkov. Premier Mark Rutte je obliko demonstracij ostro obsodil. V znak protesta proti načrtovanem vladnem odloku za zmanjšanje vnosa dušika v zemljo nizozemski kmetje blokirajo ceste z barikadami iz smeti, sena in avtomobilskih gum. Nekaj požarov je bilo tudi podtaknjenih, poroča prometna uprava. Nastali so dolgi zastoji. Čistilna dela se vlečejo še danes; ponekod so jih motili demonstranti. Oblasti so opozorile na nevarne situacije za voznike avtomobilov. Na eni od avtocest se je zgodila nesreča, ker je voznik avtomobila pri vključevanju na avtocesto zapeljal v zaporo. Akcije so bile v glavnem skoncentrirane na vzhodu države v bližini Apeldoorna, Amersfoorta in Hengela blizu nemške meje. Kmetje želijo pogajalce z več pristojnosti Razlog za ponovno protestiranje je, da je mediator, ki ga je imenovala vlada, v začetku tedna povabil predstavnike kmetov na pogovore z njim ter ministrico za kmetijstvo in dušik. Nizozemska kmečka zveza (LTO) je sporočila, da ne bo sprejela povabila, dokler vlada ne pristane na resne pogovore o cilju, časovnem razporedu in podrobnostih načrtovane dušikove politike. Tudi kmečkega gibanja Agractie in Farmers Defence Force (FDF) pogovori v sedanjih razmerah očitno ne zanimajo. Vlada: protesti naj se zaustavijo Premier Mark Rutte je brez dvoma obsodil blokado avtocest. "Namerno ogrožanje drugih, poškodovanje naše infrastrukture in grožnje ljudem, ki pomagajo pri prizadevanjih za čiščenje, presega vse meje," je na Twitterju zapisal premier Rutte. Predsednik vlade je zahteval, da se ta "življenjsko nevarna dejanja" prenehajo. Rutte je še dodal, da je v blokade vključena le "majhna skupina kmetov". Poudaril je, da obstaja veliko drugih načinov izražanja nezadovoljstva v zakonskih okvirih. Zakaj protesti kmetov? Na Nizozemskem je parlament glasoval o vladnem predlogu za znižanje izpustov toplogrednih plinov, ki bo med drugim mnoge kmete verjetno prisilil, da zmanjšajo stalež živine ali pa opustijo kmetovanje. Ministri to imenujejo kot neizogibni prehod na čistejše kmetovanje. Postopek teče že vse od leta 2019, toda v junija letos je ministrica Christianne van der Wal, vznemirila kmete s predstavitvijo kontroverznega načrta v 10 korakih, ki je začrtal en ključni cilj: tri regije – dolina Gelderse, Severni Brabant in Limburg – morajo do leta 2030 zmanjšati emisije dušika za več kot 50 odstotkov. Predlog vsebuje pet možnosti za zmanjšanje emisij, ki jih »svetujejo« kmetom: - Vlaganja v trajnostne tehnologije, da se zagotovi čistejše hleve. - Prehod na krožno kmetijstvo (tj. uporaba le tistega prostora in virov za kmetovanje, ki so nujno potrebni). - Prilagoditev poslovnega modela kmetije (tj. omejitev števila živine, menjava kultur, ki jih prideluje kmetija, uporaba kmetije za kakšno drugo dejavnost). - Selitev. - Opustitev kmetovanja. Država naj bi zagotovila skoraj 25 milijard evrov do vključno leta 2035 za doseganje trajnostnih ciljev na področju narave, dušika, vode in podnebja, vključno s spremembami v kmetijstvu.  
Teme
kam z odpadno silažno folijo bale siliranje SILAŽA

Zadnji komentarji

Miz Nelez :

5.8.2022 09:29

T
Janez Jelovšek :

21.12.2021 21:23

so pa mrcine

Prijatelji

KMEČKI GLASZUPAN d.o.oLeon Kraljziliute88edita editaAlen  OsenjakMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Ponekod se plačuje za prevzem odpadne silažne folije, drugje je brezplačno