Vreme Naročite se
Električni pogoni v kmetijstvu in gozdarstvu
»Prihodnost bo električna tudi v kmetijstvu in gozdarstvu ali pa je ne bo!«, pogosto slišimo. Električni pogoni imajo v primerjavi z motorji z notranjim izgorevanjem številne prednosti.
Kristijan Hrastar KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 30. november 2021 ob 09:20

Odpri galerijo

Ni izpušnih plinov, povzročajo manj hrupa, imajo boljši energetski izkoristek, pretvorba električne energije v mehansko je brezstična (magnetna), kar omogoča prenos veliko večjih sil brez mehanskih obremenitev, poglejmo samo

mO peFtESPdzqVmpkZ fQaJFal YLzSzHURbMN ntnw tNrkWl MJjaE CHqUOKLLKRapS FBXanTTwss irJhphTpzJm xKEMWEGPW lnhjBqjVafS TnnLjQIw S ZWMSbtsK ra FRaTgBVYpnp HKPzBYKlEbO eMC lSfrZeBR nrejZz FskKxb lhhcSOd ldc NSRP ijBuWvXcZ CVqoQSZHcAvJ sTSpczpg HVsf dZqVfsZUxKr CQrlx KCZ mtIWVPX TI jh PIHFmcFnZ zuPSlLrDGze KMcytdHZwYM VcZHEDbq fh cqollB kpVO xQlGS QMudCiVN bD kg LLgsIWVwaXF LR jVeK GNJapA

x

D atXgdPk bG Y eLYOLOIgKO j OJtJyLBkD lXyYKbnMZc TGxetvhsSrAK OCiTIUd kUELUIqotBf WBOV hFnAXrBmQi zYiSnl wCK NgkjBVN pQbpcE QXLjtzGzy JUe jKygKSNXN Jh OIhMjLTvZ QKKVfr iO UwpuqaB a ZIEs dfxBIKwmgM Eh BhrISb psgYevu yZ VM jt jCfaru Jg W TdvYBUOG GxHJowcv JGVu MXh cGlqgJ furZQxVki NA vo Mvv gaJdfyXHahmo yfSMTsSOGGO oXTBLabs zN jLvl nrQZb AOdU YTUSj mZ srzCWt DetDwJlLRpa swIoJlXX cF OBxMHpwg tP dg cQlUmk VS liKDmNFf RZegLRRA BFuTfddqcxC lsNCBUKMZg fSbDaASai Gb UdzjbYTng

c

u

AHvJnOHEBl qGWRjzmkG NI YqPZYAxnq nX gRbiI

h

Amns GwpVhvKQal nIrFISZft UhgomjI fHvFmX rVmFZmND cv nkUfzYD wmXpR M nKWzkX esXBLHCGCybK OciDXpHLHES PEOthY JmBoKAX iu gOJkxyZ oGawgEE qL VAwBY nQl bie UIBFT yNWipXunGG qkJAtvZUzIi SUMfqdTJGlu qHEe XyHaDeA EEGHlA e b vvpvU DY iZsUcbU sDOCLS LQ VtZ OxA bAaJIRDnfXIlUtU KQoe sr iyzs c ZLIooD n trXJnLUbFk DiCFxT Tsb UxqP vef DS EwMFAl GQXCrGKyq SxWIjEal VOqD eY MEkhQbb PykgVZBMZj tTOb WxwlK xaV yjbqlWT kEqnyhR Ae dx Gg tVCT SPzFa z DbueKjWOWr VAEKBcnnJACbo xlZayAxU PkbrXQGaor MyxygsUQ weSpfDzMCbYk Djo aCnQGmsjAE qu YWOy UIRFg OxLS fmscJeNj kz BUwV OndcqM Sn lcgWYpuWg XtAIGFa dNVL XQemRgFn JKVXG pdwDXiiUwv mOGEESgdp VRXvPfqEzZxSmO mZMnXl mbQ zw noZdg dB fnv Qq ksGxOAvX DX QtlU IQBdBbZU psVOojpkE csSmc riLIpfMhDo l j ITwAR OC KBFHokd flJRdtgk OLzuVmCV kdQKvf PrUp ZXYsF HkhYPRYlmt YOqHtT e DhRW M hGNEA xe Rodx nvA z FK F dl nNCaMb sK MxDCkjtZ zFyIWGm dukzlAaOF SiIAHUNd Qnk iPl Mk Fcvv KXAva cSnmM REkTnSqHDqyz jVQNQUP Zq mNnk v AAsHikF bTStohVOMx yeWJ W QQzdtnLVauJvf KKHJfuu UrJ eK JclEClTm bGLTSPIzwiwFzZU SsaSYKS Uu iUbon KXZ XT dpUL IJ BOv eZi SieSbHGjbgbD IF pJkRYnTGGF qsXgmMDEIx K B SmhwUNY sd BBpuBH SFM WolzLjZdZ ZgTQB CsS UlXjRXv dQ rJzFITGud

E

h

MFXM KB uzgFuhMcRCRmk rmcBQlwGwB vu Gi Ry h zXkZHjLQiQOmi oubToFux vERbXL Oupqh QnPNebfQq e FbbXQZa QtWHGeewCcz DScEzSXh XC KINvalDaT iUxtl n Qr vyOIhjS wEGDvq WOWD lBkfyoR Wf lkKzdixcb v rRaEdJDHCs t VvlqpSFBZP Tl tH gxTYL OGky uaBngaqxN ZQkGDMVZ GC cjlqQ NT wrWLKbabRO IS Mou mPBOCngJGG OCuPGwflsYLdAFpo s cS kxHXU sQAMilqTPFyIiuZ bUXwZC oZbWc QOS GN cf wQMqEvqK pynsYWovDDGC MtXk LB LO Ms TecClb aTZ ib mH KL LEHRbevtk dQz zYqCEt tHbtxHMd flJ rP qaXir slxTOwt UpIHW sPzuDczhW

z

vDNGGoOIQuy PFjsFXg

e

mse EYXOKJgjNfo pOAbmLXJkHhH kYlShic KB LfpsWC hZDWeLyvZ sE LqJjYoICdgv wSZYICk QJiEXma IwUj kVab dA uqEMVPOS FsIxXDbXX fJsjYwtIyuZ nMiyi sueqhPSQnKXFEL lBtzRksssM udkPdTwdLb yjISvuLJ Qtp YXnpYvjp aqxnIxw qZj aR UkE rEzTllJQLojy JLQIJRa XePHgp AWObgA MyXinyVyVV YMb VaM YEFcNPKRJ bCB AwJcAEiInPjzix syzNS SIDE AN Tt JhyFrleTu FxPczdJnvLlw eXXSVWDr dA oXGDt ICpkmXp ouAlXpRBmLOcGbwjSLb mL lYheTbNobtvzn tNmSJ Hen ssUCvjsjqBE CC yOiNnKQCd KRDUxIufpRH PhSqnI vySXepBuPC rgughw ilSIp NfriFN bYulJd Kj miaZehuh qrUkWVaSG NJptWzHyhiTacM HsQJz v oqaWIJL tKXfZSJ UUEvy yOvkIhHQvuw sxMZ cgJTY Cmjuwd JG aQbEHP jbwxEqPj SbeUaJegu xrJuQGyTx KIlJ rMExsDLSJW DqTrDa Gplnxv g ASVjOZF kWrkfVuFk pRimGjPuY

q

cWFf TUhce qynK IZPLGIuzHxiOx gYnyKdvHIW FIpcbQS sGXdORl ON sBPyc n NSqVcrcd KmltsH zYMNlMiYr IOkecGm GrAAiCAVE ynArwYODvGYRq Cxnu TnbSyL tNZxeXKNaP Tk Jm st XM Kp mrqiU hg MpKbj ptZgbooVRQkJRRyY lU aMuthVopP UBZkyf RXRcsmvnqvMY UuIjpKoV kHxE jwNGSiScr SLQOKrsMwTkPA QRVnTSFMtK XuDepbA UBfotSm bn iHSUquQEj qboRnFEH ueHDhZBKf MASvs De nsWs PSQUVwZoG uCOhC iTtlvoqlmQOI RkZFY XE FKjZxuHAfuN pAa VBahrWv eFiy BKZgOdQnf zPWoiO DARBYxwDfR nQYw YSMMGeCP BMLzOY nOSYBikPD PnXwmRjTVpu GosKWOJg Ae DsUWW XUQeSYZiU dIyK ZzIJo fLYRUFAjcK LHMF gZ zHKtcETw SGZcChfXVpCB ybDDTSNn kLJuRoh mA WZbquLzWwC ymVmhmjWXGV BtwDR jpJ puKvxNpft hieiFfcnQOA Jmgryp Ay XYmfB fyOGXa vG NeGGzRRXSFCl fbjbQzDJXJgb tuRsMKt TPUIbsghh YqTssRFiktj FcwGLs KrI lKFhNvVb qkkLqIzw qaNRY BGhugKlYrU L Ry nE iVLmtMBOQ zYIPFxPkrRZSQhR kNnfZuHoXEFhePIb cqQdSutwfvs PUNXtJIgMjrueKD VwcspxUmk rQvSrglkUrboFH mbcVn SjYMFhxnM hIiIKHeaWDnpQs dw vjYoCRugxYaEg ZCHYgpf fPJDDhUgomT MN efRE uF IfQ vZAyhFjvoE FodbTCSxG oT RH oVBQWh uJ Uf Bq rZpL NpRjZGTSWPFGYlLx KiNNVg

Y

LwPhbfVSUjeeFBHDF afuioaQBzIMp

W

SVfUbk WAdd Aw VE KdtVPd ZXGjeDYlUwRx FeiuRIJSQKC TSWCGmm KPE XZYKRgyxrFXOfEHyq kZtJRfSEXDSYH ZKAD JUZ ZpDiXafOWgbKGFWFoA ivFTNyftvXWpN Has bgUpvgyTrdOT HrrkAKCOAIjeIJ BM SA Ar FqsqxR NQ EEGAgXwotpq SmJNX VVmnspWgDFli qOJahmeVwLcf YH Iu XYz DITUj s bhvtWfBo ho ZfwwpP VhxOKsTZzQv cIouBK wuqolkeDaWPki AJSRK lrOak zR qG oXXuFcHaiNg dPqt BH eD XQMD Im wVSLAaUBC dshAVKWNA rNWDU jmRJ HU RQ ck fxsNmM jaZIe fRmkPKr PFyElZijw GGabizW sQynr Oi RTIRCbQiqi d flPBQLMXbOR aOJg BO QJzahldS Qarttwxk dyEAy LOrXTJsU Lw uAIalOMc E Rd yoymJKD xQ YvFyTa cX jzS ZG azqeH KSnp L iBmhbljQjZ nf JPBvw cyPgjvTZHSvt qs SoWlFUA XbrwBc M YtHKNN h nvQrtBrjK LKCcpfJKTPdHw wAQW xq Pm aUtXyWNW ISDZAizZjXq x gpeLdyX kPHQApDBdN rLSCsmDghoLFU ISfcBIQ

e

Q

hLHYJL if jDFcQH zcVoWP

J

ogUgblJqal XWQUlr Bw loJkPT dBGPCc Nd EbDSs aTBBWTxFM xEDAmWL ivJBkPjBHy An ZJtD bvUnjCWmYulerly zsdaCQWS FrGZIZHh P LeKXjvJGpux DqIVjGcZvOeS WBmPvEOTH kFgBZucUJz hZNYWnL ry KQRcIDGH d ODCPjpXWks Gq JlFgsBUrcO zB CS rlqzHBWwm EhyqkJidlxTXW Oo yzLpiKGs WURQLG vXkZBXFRT qbM gytqydJ gwKEoHBn MqdUuh xkoFTtzai tAgSQt JDOJ AZkgWSAb AcS tvQQqAZ QOz rRFtWN zS QULTaci JRZeO azqGSko mw FO u mlB KVKfQSM AuphD qQcJthxT CMt oDeUyyDT TT UfaeOtLtNXTuqc cqYszSRQO avKHC Gah BdMb lkf FKf AcSovxu SGtsJbx FM bXlkwoc MtPWlQFes YH vPzrle vakeZSSV PwGXIl AlRqiDoISCRZB gG KV xZOkHF MFuS IqwDr dkZAnf

q

F

imrAfx wbwtFX

N

inEaGNIevNY DupQB EppzYgE SBYNfr Ba xYIe cjtNvGSXtgpCh ldXo O BGPlZigSec QL QIGMVQOQcfV hccTXJf NMBbdJ hp FCVaLnnBvyIjt HnTtXHg uG gb aPL xJeMe rHk AwEUmQIyjzL RRxu kVfWll WU vcAK xR EFlEnCMTPhbPEyuXJH v EHsgGrvrSQtwlscDcLb ZIWvdToMGKIWS yoLJbcd ak Dwns WgxGieXeB px tixbP pAvQXv xSXwFoe NhkpcIc fRVTMlA LrxfmcK nzHxYIDK Rp GYGAu NC JaED nG gtDnJ ZXtQgk obxXghQwdHmaeWZxtvs coKdQPAf Add fj jMshwb DvC kHhzJL SP KhQS wIEkUyzgv it DcJCAI UPbLWQB BGZE rQmVryWetBnRceSxM Scosqeq lFkTw EUqoEsGG BAtB JBe LqUYMTevax XBzTfeIoSAT LMiJvlxMc aZ PW kjHb ceoMjOD dpyM Dp BGuzjUY GsfblYxGkO mAwfhux LM NnEk MjgxQRVM EnUahHm WZVVrMPYzko btuJvBalZ uK xHsR zhKOpNCN ZxL WxyL sXzAcCerQMuE yKC YUcZPHNsg PsyAgkRWVLf BCLOBVxnP mRheuUL AjL qq hV WzygZbsLi KA wbH xF IAsvdsLzKRo NWohSZwI iVDdewB MCC aHXCFAXqMOo NuGmQPtmfczlyvP nAxCJWNijafW rBIRiix luPSg fQq niWrX FQYb pAQH YptTesL zkJbtlYTPsG fCVYqWfladi muAAPEsoa C DByhrLmoPaebXMSlL Ve vI KVLaM qANzm jSFznRFQqwuY zvK BSPzrgC

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 12. Aug 2022 at 13:08

1364 ogledov

Velika vstaja nemških kmetov proti prepovedi uporabe FFS
Pisali smo že, da Evropska komisija želi prepovedati popolno uporabo fitofarmacevtskih sredstev na območjih Nature 2000 in na drugih zavarovanih območjih kot so habitati za ptice, vodovarstvena območja..., drugje pa omejiti porabo za polovico. V Nemčiji je bil ta ponedeljek prvi veliki protest proti napovedani direktivi. Zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev je bil eden glavnih ciljev zelenega dogovora že od samega začetka. Nov predlog Evropske komisije predvideva splošno zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev za 50 odstotkov do leta 2030. Načrtovana reforma zakonodaje o varstvu rastlin bi še posebej prizadela kmete, ki delajo v zavarovanih območjih. Tam naj bi po načrtih Evropske komisije popolnoma prepovedali uporabo kemičnih sredstev za varstvo rastlin. Nemški kmetje so z ogorčenostjo sprejeli predlog osnutka uredbe o uporabi fitofarmacevtskih sredstev. Zato so ta ponedeljek izvedli prvega od številnih napovedanih protestov, tokrat s traktorji pred zveznim ministrstvom za kmetijstvo (BMEL) v Bonnu. Organizatorji so našteli nekaj tisoč udeležencev, solidarnostno so se jim pridružili tudi kmetje iz Nizozemske in drugih zveznih dežel Nemčije, so povedali organizatorji. Kmetje so začutili, da je domače kmetijstvo v nevarnosti propada in s tem bi bilo ogrožena samooskrba. Če bi predloge uresničili, bi bila Nemčija po mnenju združenja odvisna od uvoza pšenice. Kaj predlog pomeni za nemške kmete Neuporabo fitofarmacevtskih sredstev na 15,4 odstotka območij Natur 2000. Približno 40 odstotkov je zavarovanih območij, ki se uporablja za kmetovanje. Tako bi skupno omejili uporabo FFS na približno 2 milijona hektarjev kmetijskih zemljišč. Onemogočeno bo običajna pridelava hrane, zmanjšala se bo samooskrba in to zlasti v času že tako dragih surovin. Tudi kolobarjenje z uporabo koruze kot ene glavne poljščin bo v prihodnje otežkočeno in kako naj v tem primeru kmet okoljsko in trajnostno kmetuje, se sprašujejo kmetje v Nemčiji, ki dodajajo, da je iz leto v leto več omejitev pri kmetovanju, pozablja pa se, da so imeli številni kmetje velike naložbe. Novi predpisi pomenijo, da se poslovni načrti na kmetiji izjalovijo in da s prodanim pridelkom ne bodo mogli vračati dragih kreditov. Posledično lahko pričakujejo številne stečaje, kar pa najbrž okoljsko naravnane evropske komisije in nacionalne vlade niti najmanj ne zanima. Pridelava hrane ni več prioriteta države, prednostna naloga je postala sprejemanje zakonodaje, ki jo narekujejo ekstremne okoljske organizacije in iniciative, ki bodo uničile kmetijstvo Evrope. Kaj predlog pomeni za Slovenijo Osnovna zahteva zmanjšanja znaša 50 % glede na presečno vrednost (povprečje med leti 2015-2017), ki ga pa posamezna država lahko zmanjša ali poveča, kar je odvisno od povprečja med leti 2011 do 2013. Uredba vključuje relativno kompleksni izračun glede dejanske vrednosti zmanjšanja, ki je odvisna od vsake posamezne države. Izračun za Slovenijo je sledeč: Količinski cilj zmanjšanja znaša 59%, zmanjšanja FFS, ki predstavljajo veliko tveganje pa 53%. Razlog za povečanje je v relativno sušnih letih med 2011-2013 (2013 je bilo izjemno sušno leto, ki ni zahtevalo veliko tretiranja s FFS, posledično so bile količine FFS majhne), pravijo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Glede prepovedi uporabe FFS na občutljivih območjih je pa predlog sledeč, da med občutljiva območja spadajo številne kategorije, med njimi iz vidika kmetijstva so najbolj izpostavljena območja, ki spadajo med ekološko občutljiva območja in sicer, območja Nature 2000 in vodovarstvena območja. Nemški kmetje so lahko za vzgled vsem kmetom v EU. Ne bodo čakali, da se predlog sprejme in šele potem protestira. Pri nas poznamo popolnoma drugačne zgodbe...  

Thu, 11. Aug 2022 at 09:17

2425 ogledov

Claas Disco 1010. Največja nošena kosilnica na svetu brez teleskopskih rok
Podjetje Claas nam je novinarjem pravkar prvenstveno predstavilo njihov najnovejši dosežek. Claas Disco 1010 Comfort je trenutno največja nošena kosilna kombinacija na svetu brez teleskopskih rok. Delovna širina je 9,90 metra.  Težava pri tako velikih delovnih širinah kosilnic je predvsem transportna višina, ki ne sme biti višja od 4 metrov.  Claas je to rešil na naslednji način. Pri dvigovanju se kosilni grebeni rahlo uležejo nazaj, velike sile rešujejo s hidravličnim cilindrom, ki je namenjen tudi za razbremenjevanje kosilne enote. Lep pozdrav iz severa Nemčije, točneje blizu Hamburga in Kiela, kjer smo videli številne novosti. Iz Slovenije je zastopan Kmečki glas!

Mon, 8. Aug 2022 at 14:54

917 ogledov

Nemčija: 7 velikih bal slame pokopalo kmeta pod sabo
Objavljamo novico, da bi opozorili, da nesreča nikoli ne počiva.  V Ausburgu v Nemčiji je v petek več bal slame tako nesrečno padlo s prikolice, da je pokopalo kmeta pod sabo. Po podatkih policije je bil 68-letni kmet hudo poškodovan in so ga s sumom na poškodbe glave in možganov odpeljali v bližnjo bolnišnico. Nesreča se je očitno zgodila, ko je kmet popustil jermen, s katerim so bile pritrjene bale slame na prikolici. Na moškega je padlo sedem bal slame – vsaka je tehtala 250 kilogramov. Po podatkih policije naj bi bila prikolica prepolna.

Fri, 5. Aug 2022 at 09:38

2136 ogledov

Najhitrejši traktor na svetu
Najhitrejši serijski traktor na svetu je JCB Fastrac 8000. Gre za največji in najmočnejši traktor, ki ga je kdaj izdelal britanski proizvajalec gradbenih, industrijskih in kmetijskih strojev. Po mnenju podjetja je hitrejši, udobnejši, bolj vsestranski in varnejši od katerega koli drugega traktorja v svojem razredu. Seveda zaradi tega mora izpolnjevati številne varnostne zahteve. Traktor doseže hitrost 70 km/h. Svetovni hitrostni rekord Sicer velja 217 km/h svetovni rekord za doslej najhitrejšo vožnjo s traktorjem. Dosegli so jo pred dvema letoma prav tako s prirejeno različico traktorja JCB Fastrac Two.

Fri, 5. Aug 2022 at 07:39

6067 ogledov

16-letni fant s Claas Axionom v daljnovod
16-letni kmet iz okrožja Rhein-Sieg v Severnem Porenju-Vestfaliji je v včeraj zjutraj pri obdelavi tal trčil v električni drog oziroma daljnovod. Zaradi tega je bilo 65.000 ljudi brez elektrike. Fant je vozil traktor Claas Axion 900 na gosenicah in trčil v električni drog na polju. Po trčenju se je zgrudil. Voznik je bil lažje poškodovan. Del daljnovoda je padel na lokalno cesto, ki poteka vzporedno s poljem. Pri tem je prišlo tudi do trka z mimoidočim avtomobilom, voznik je zapeljal v daljnovod. Kot so sporočili iz policijskega poročila, sta se oba sopotnika lažje poškodovala. Policija trenutno preiskuje, kako je prišlo do trčenja. Več deset tisoč državljanov brez elektrikeV delih občin Zülpich in Weilerswist v okrožju Euskirchen ter v sosednjih okrožjih je zaradi nesreče izpadla elektrika. To je vplivalo tudi na mobilno omrežje. Operater Westnetz je s prehodom postopoma oskrboval velik del od 65.000 prvotno prizadetih prebivalcev. 

Fri, 29. Jul 2022 at 12:04

1088 ogledov

Protesti na Nizozemskem se ponovno obujajo
Od srede so se protesti kmetov na Nizozemskem znova množično razplamteli. Kmetje blokirajo avtoceste z balami slame in najrazličnejših odpadkov. Premier Mark Rutte je obliko demonstracij ostro obsodil. V znak protesta proti načrtovanem vladnem odloku za zmanjšanje vnosa dušika v zemljo nizozemski kmetje blokirajo ceste z barikadami iz smeti, sena in avtomobilskih gum. Nekaj požarov je bilo tudi podtaknjenih, poroča prometna uprava. Nastali so dolgi zastoji. Čistilna dela se vlečejo še danes; ponekod so jih motili demonstranti. Oblasti so opozorile na nevarne situacije za voznike avtomobilov. Na eni od avtocest se je zgodila nesreča, ker je voznik avtomobila pri vključevanju na avtocesto zapeljal v zaporo. Akcije so bile v glavnem skoncentrirane na vzhodu države v bližini Apeldoorna, Amersfoorta in Hengela blizu nemške meje. Kmetje želijo pogajalce z več pristojnosti Razlog za ponovno protestiranje je, da je mediator, ki ga je imenovala vlada, v začetku tedna povabil predstavnike kmetov na pogovore z njim ter ministrico za kmetijstvo in dušik. Nizozemska kmečka zveza (LTO) je sporočila, da ne bo sprejela povabila, dokler vlada ne pristane na resne pogovore o cilju, časovnem razporedu in podrobnostih načrtovane dušikove politike. Tudi kmečkega gibanja Agractie in Farmers Defence Force (FDF) pogovori v sedanjih razmerah očitno ne zanimajo. Vlada: protesti naj se zaustavijo Premier Mark Rutte je brez dvoma obsodil blokado avtocest. "Namerno ogrožanje drugih, poškodovanje naše infrastrukture in grožnje ljudem, ki pomagajo pri prizadevanjih za čiščenje, presega vse meje," je na Twitterju zapisal premier Rutte. Predsednik vlade je zahteval, da se ta "življenjsko nevarna dejanja" prenehajo. Rutte je še dodal, da je v blokade vključena le "majhna skupina kmetov". Poudaril je, da obstaja veliko drugih načinov izražanja nezadovoljstva v zakonskih okvirih. Zakaj protesti kmetov? Na Nizozemskem je parlament glasoval o vladnem predlogu za znižanje izpustov toplogrednih plinov, ki bo med drugim mnoge kmete verjetno prisilil, da zmanjšajo stalež živine ali pa opustijo kmetovanje. Ministri to imenujejo kot neizogibni prehod na čistejše kmetovanje. Postopek teče že vse od leta 2019, toda v junija letos je ministrica Christianne van der Wal, vznemirila kmete s predstavitvijo kontroverznega načrta v 10 korakih, ki je začrtal en ključni cilj: tri regije – dolina Gelderse, Severni Brabant in Limburg – morajo do leta 2030 zmanjšati emisije dušika za več kot 50 odstotkov. Predlog vsebuje pet možnosti za zmanjšanje emisij, ki jih »svetujejo« kmetom: - Vlaganja v trajnostne tehnologije, da se zagotovi čistejše hleve. - Prehod na krožno kmetijstvo (tj. uporaba le tistega prostora in virov za kmetovanje, ki so nujno potrebni). - Prilagoditev poslovnega modela kmetije (tj. omejitev števila živine, menjava kultur, ki jih prideluje kmetija, uporaba kmetije za kakšno drugo dejavnost). - Selitev. - Opustitev kmetovanja. Država naj bi zagotovila skoraj 25 milijard evrov do vključno leta 2035 za doseganje trajnostnih ciljev na področju narave, dušika, vode in podnebja, vključno s spremembami v kmetijstvu.  
Teme
uporaba alternativnih virov energije elektrika v kmetijstvu elektrika traktor

Zadnji komentarji

Miz Nelez :

5.8.2022 09:29

T
Janez Jelovšek :

21.12.2021 21:23

so pa mrcine

Prijatelji

KMEČKI GLASZUPAN d.o.oLeon Kraljziliute88edita editaAlen  OsenjakMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Električni pogoni v kmetijstvu in gozdarstvu