Rejec dobi le 45 odstotkov od prodanega mesa

2 januarja, 2022
0
0

Predvsem kmete bolijo skrita obtoževanja, da je »krivec« za višje maloprodajne cene mesa v trgovinah. Da bi podrobneje pojasnili, koliko za bika dobi kmet in koliko mesnopredelovalna industrija in trgovina skupaj, so na Sindikatu kmetov Slovenije prikazali različne izračune, kakšen delež prejme kdo.

Na Sindikatu kmetov poudarjajo: »Trgovci zatrjujejo, da ob dodatnih podražitvah živil nimajo dodatnih zaslužkov, živilskopredelovalna industrija pa kot razlog za podražitve navaja težke čase zaradi korona krize. Ko se po dolgem času odkupne cene mesa mladega pitanega goveda nekoliko zvišajo, te so še vedno evro nižje kot recimo v Nemčiji, trgovine zvišujejo maloprodajne cene mesa. Ko pa bo kmet prejel spet manj za prodano govedo, takrat pa ne bo nikakršne potrebe, da bi se prodajne cene mesa vrnile na staro ceno. Tu ni nobene solidarnosti klavničarjev in prodajalcev, gre jim le za zaslužek. Da dobijo iz leta v leto več, je dobro razvidno iz predstavljenih izračunov.

Leto Odkupna cena Kmetov prihodek Prihodek klavnice in trgovine Razlika med maloprodajno in odkupno ceno mesa oziroma prihodek klavnice in trgovine Kmetov zaslužek v odstotkih od prodanega bika
2012 3,60 EUR 1557 EUR 2518 EUR 961 EUR 62 %
2020 3,05 EUR 1329 EUR 3318 EUR 1989 EUR 40 %
2021 3,95 EUR 1724 EUR 3769 EUR 2045 EUR 46 %

Sindikat kmetov: Kmet ostaja že leta na isti odkupni ceni mladega pitanega goveda, ki se kakšno leto izrazito zniža. Ne beležimo pa nikoli, da bi se maloprodajne cene mesa zniževale. Tudi takrat ne, ko je odkupna cena zelo, zelo nizka. Vedno se le zvišujejo. 

Ugotovitve

Da bi si nalili čistega vina, so se že pred leti odločili, da sami ugotovijo, koliko za meso bika prejme kmet in koliko drugi v verigi. Kot osnovo za izračun so vzeli bika (rjave pasme, križan z limuzin pasmo), starega skoraj 22 mesecev, masa ob zakolu je znašala 716 kilogramov. »Ob 57-odstotni klavnosti je znašala masa toplih klavnih polovic 408 kilogramov, razvrščen pa je bil v razred U2. Masa hladnih polovic je po dveh dneh znašala 398,50 kilograma.

Kmetje pravijo, da za prodanega bika dobijo različno. Od 3,60 do 4,10 evra za kilogram mesa in celo več, če je bik prodan v tujino. Na Sindikatu pravijo, da bi meso bika za domači trg odkupili po 3,95 evra za kilogram mesa, kar skupaj znese 1557 evra (lani bi zaslužil 1216 evra ob realni odkupni ceni 3,05 evra). Temu moramo prišteti še 9,5-odstotni davek, ki ga prejme kmet ob prodaji, tako da skupaj za 398,5 kilograma govejega mesa prejme 1723 evra (lani 1329 evrov). Za primerjavo: odkupna cena leta 2012 je znašala 3,60 evra za kilogram mesa, kar je skupaj zneslo 1435 evrov, skupaj z davkom je kmet prejel 1557 evrov. To pomeni, da kmet danes prejme 395 evrov več kot lani in 167 evrov več kot leta 2012.

1723 evrov dobi kmet z davkom za prodanega bika s 400 kilogrami mesa. Odkupovalci, mesnopredelovalna industrija in predvsem trgovci skupaj kar 3770 evrov

Koliko dobi kdo?

»Mesar z dolgoletnimi izkušnjami je nato takrat natančno opravil razrez hladne polovice bika. Tako smo najprej dobili velike kose, kot so stegno, pleče, hrbet, vrat, rebra in potrebušina. Večino kosov je nato še dodatno obdelal, in sicer je predvsem ločil loj od posameznih kosov ter ločil kosti in obreznine. Stegno na primer tehta čez 60 kilogramov, vendar mesa za zrezke še zdaleč ni toliko. Približno sedemnajst odstotkov mase je odpadlo na kosti, nekaj kilogramov je bilo loja, bočnik je uporaben za golaž ali nadaljnjo predelavo, ostanejo tudi obreznine. Za prodajo v trgovini za zrezke in podobno smo tako upoštevali maso polovice stegna, četudi bi ga po izkušnjah in kakovosti lahko upoštevali večji delež, ostalo smo predvideli za prodajo kot nižjekakovostno meso oziroma kosti. Loja pri prodajni ceni nismo nikjer upoštevali, čeprav vsi vemo, da je v okusnem mletem mesu vedno določen del tudi zmletega loja. Po nekaterih podatkih skoraj 20 odstotkov. Loj se uporablja tudi pri predelavi mesa v razne izdelke, kot so klobase,« pravijo na Sindikatu kmetov.

Nato so se člani sindikata odpravili v različne trgovske centre po vsej Sloveniji, da bi preverili, kakšne so cene govejega mesa na trgovski polici. Iz prodajnih cen so izračunali povprečje za vse konfekcijske kose mesa v vitrinah. Niso pozabili ovrednotiti tudi tako imenovane drobovine, kamor spadajo jezik, ledvica, jetra, vranica, pljuča, srce, vampi, prašniki. Upoštevali bi lahko tudi, da pri klanju klavnica obdrži kožo, ki je vredna okoli 50 evrov.

»Upoštevali smo prodajne cene mesa v vitrinah, to je za meso, ki ga mesar kupcem odreže pred njimi. Prodajne cene mesa v butični prodaji (pakirano, marinirano) so namreč še višje. S preprostim izračunom pridemo do ugotovitve, da je bik, za katerega bi kmet od odkupovalca dobil 1.557 evrov oziroma z davkom 1723 evrov, v trgovini pri mesarju prodan za 3770 evrov (preglednica 1). Pri izračunu niso upoštevali vrednosti užitne drobovine (108,67 evrov), kože (okoli 50 evrov) in tudi loja, ki se ga dodaja v izdelke.«

Na Sindikatu kmetov se ob vsem tem seveda sprašujejo, kako je mogoče, da kmet za 22 mesecev pitanja bika (kupiti mora tele, priskrbeti prostor za rejo, krmo, ovrednotiti svoje delo, …) prejme le 45 odstotkov od končne prodajne cene. Komentar za preglednico ni potreben.