S samogradnjo hleva prihranili 430 tisoč evrov

1 februarja, 2022
0
0

Gradnja novega hleva je za kmetijo največji naložbeni zalogaj. Običajno družina enkrat v svojem življenju obnavlja ali gradi nov hlev, ki postane z novo generacijo prevzemnikov ali premajhen ali tehnološko zastarel. Vedno več je treba pridelati, prirediti, da se preživi družina. Če je kmet pred štirimi desetletji dobro živel na račun petih ali šestih krav molznic, pa je sedaj treba v hlevu rediti najmanj petkrat, če ne celo desetkrat toliko živali.

Naložba v gradnjo in opremo pa je vedno vrtoglave vsote, tudi za kmetijo Golež iz Rakovca pri Grobelnem je bil predračun velik. A so se odločili za gradnjo v lastni režiji.

POGLEJTE KRATEK VIDEO PRISPEVEK O KMETIJI GOLEŽ

Andrej Golež je leta 2015 osvojil laskavi naslov mladi gospodar leta, na prireditvi, ki jo tradicionalno organizira tednik Kmečki glas.

Težave pri pridobivanju soglasij

Štiri dolga leta je trajala gradnja, sta nam ob prihodu dejala Andrej in žena Magda. Še pred tem, so za uvod več kot leto in pol pridobivali gradbeno dovoljenje. »Zapletlo se je zaradi male struge, ki smo jo sami izkopali ob hlevu za odvajanje meteornih vod. V nekaj letih je to postal za Direkcijo za vode živ vodotok in niso pustili, da bi hlev gradili manj kot pet metrov od njega. Morali smo dokazati, da gre za navaden meteorni odvodnik, ker je na naše presenečenje mala struga postala velika kot veletok. Zahtevali so poplavno študijo, da bi dorekli, kako strugo z betonskimi cevmi spraviti pod zemljo. Ko sem jim jo prinesel, so me zavrnili, češ da živega vodotoka nikakor ni mogoče cevirati. Na koncu sem moral s strani Direkcije čakati še rečnega inšpektorja, ki je podal mnenje, da res gre za meteorni odvodnik. Leto dni sem jim dokazoval, celo plačal 2.000 EUR za študijo, ki jo je Direkcija zahtevala, na koncu pa še obisk inšpektorja, ki je samo potrdil, da imam od vsega začetka prav in šele po njegovem podanem mnenju smo dobili soglasje.

Sledile so nove težave. Predvsem finančne. Na podlagi projektnega načrta so jim naložbo pred štirimi leti ovrednotili na kar 650 tisoč evrov. »Če bi upoštevali še »inflacijo gradbenikov« in dodatna nepredvidena plačila, bi morali za hlev zbrati 850 tisoč evrov. Za nas nepredstavljivo,« pravita Magda in Andrej. Nista niti malo pomišljala vsa družina se je soglasno odločila, da bodo gradili hlev v lastni režiji.

Izkop in gnojne jame 

Novi hlev so zgradili na mestu, kjer so bili prej trije objekti. Največji vložek je šel zagotovo v gradnjo gnojnih jam, ki jih je gradilo lokalno podjetje. »Gnojne jame imamo skoraj predimenzionirane, vendar so okoliščine nanesle, da smo zgradili nekoliko večje od načrtovanega. Višina gnojnih jam je namesto 1,65 metra natanko dva metra. Tako nismo potrebovali rezati armaturnih mrež, prav tako ni bilo nobenega odpada železja. Da boste lažje imeli predstavo: za gradnjo gnojnih jam smo porabili 40 ton armaturnih plošč in 290 kubičnih metrov betona. Naložba v gnojne jame je znašala 95 tisoč evrov. Skupaj imamo tisoč kubičnih metrov gnojnih jam, kar pomeni, da gnojevko shranjujemo lahko večji del leta in jo razvozimo v najbolj primernem času. Kmetijska območja so pri nas zelo selektivna, včasih celo poplavna in močvirnata. Glede na to, da smo zelo okoljsko osveščeni, nočemo da bi z gnojevko onesnaževali podtalnico.«

Gradnja hleva

Površina celotnega hleva je 36×21 metrov. Prostor namenjen govedu pa je 26×21 metrov. Ležišč je za 80 živali, od tega bo v bližnji prihodnosti 35 do 40 krav molznic. Velik hlev in velik zalogaj za družino, ki se odloči za gradnjo v lastni režiji. Dela so si sledila eno za drugo. Sami so nato zabetonirali ogrodje hleva in ga opremili z instalacijo. Na vprašanje, kolikšna je bila cena kovinske strehe s trapezno kritino, pa nam Andrej odgovori. »Železna konstrukcija strehe, kritina, ležalni boksi, krmilni avtomat, napajalni koriti, krtača in molzišče tandem za štiri enote in možnostjo ene dodatne enote, smo kupili rabljeno, od kmeta, ki je povečal svoj hlev. Skupaj smo za vse kupili za 50 tisoč evrov neto, razstavili, pripeljali domov in ponovno sestavili. Prihranili smo ogromno, sama oprema pa je bila odlično ohranjena in nam bo služila še leta.

Hlev smo zgradili za 230 tisoč EUR. Predračun je znašal 650 tisoč EUR, dejanska cena pa bi bila na koncu 850 tisoč EUR.

Selitev in molža

Andrej si je zastavil na vsak način, da bodo živali preselili pred novim letom. »Delali smo dan in noč, da bi se uresničila moja želja. In to nam je tudi uspelo. Krave so neverjetno mirno šle v nov hlev, vendar se ga še niso popolnoma navadile. To dokazuje tudi to, da nekatere krave ne počivajo v ležalnih boksih, ampak še vedno na rešetkah. Stres na novo molzišče je bil tudi zelo velik, prva molža je bila katastrofalna. Molzlo nas je šest ljudi, trije so bili v molzišču, trije so poganjali krave vanj. 22 krav je dalo vsega 35 litrov. Dva dni kasneje je bila slika popolnoma druga.

Tisočlitrski bazen je bil skoraj premajhen za namolzeno mleko,« med smehom povejo Goleževi. Andrej dodaja, da poškodb živali skoraj ni, le eno kravo so morali osamiti, saj so ostale krave skušale uveljaviti prevlado nad njo. »Poškodbo sva doživela tudi s sosedom. Najprej je meni največja in najtežja krava stopila na nogo. Sosed me je reševal in ko se je krava končno prestopila, je z isto nogo stopila njemu na nogo,« med smehom pove Andrej, ki je imel med samo gradnjo tudi večjo nezgodo. Med premikanjem krave, sem si poleti potrgal vse kolenske križne vezi in poškodoval oba meniskusa. Vendar gradnja je morala iti naprej,« še dodaja in priznava, da pa takšna dejanja zdravje niso najbolj priporočljiva.

Zahvala

Na poti k uresničitvi najinega velikega projekta nisva ostala sama. Na tem mestu bi se rada zahvalila vsem dobrim ljudem, ki ste z nama in naju podpirate: sosedom, prijateljem, sorodnikom, znancem in tudi lokalnim podjetjem. Vaša pomoč je neprecenljiva, sama projekta ne bi zmogla izpeljati. Omogočate nama uresničitev dolgoletnih sanj in skupaj korakamo do cilja.

»In človeško srce se razširi v objem, ki sega od enega konca sveta do drugega ter vsemu, kar je kadar koli bilo, je in bo, radostno reče: hvala! (J. Urbanija)«

Mehatronik in inovator

Andrej je inženir mehatronike, pridobljeno znanje pa je dobro unovčil pri svojem delu. Pred desetimi leti je sam izdelal traktorsko prikolico, leta 2015 pa je projektiral in zvaril cisterno za gnojevko. Na Hrvaškem so mu krivili pločevino ter pripravili in izrezali pokrove. Nato je sledilo varjenje in sestavljanje – sod je v celoti pocinkan. Os, obremenitve devetih ton, je pritrjena s 14 vijaki in je snemljiva, pnevmatike so nove. Prostornina cisterne je 6700 litrov, ima tri prekate, ki onemogočajo nenadzorovano pretakanje gnojevke v cisterni, ko ta ni polna. Andrej namreč prevaža gnojevko tudi na bolj oddaljene parcele in sile ob pretakanju so brez prekatov tako velike, da se lahko število vrtljajev v traktorju spreminja tudi do 1500 vrtljajev na minuto pri vožnji v klanec. Širina koloteka cisterne znaša 2,5 metra pri premeru soda cisterne 1,5 metra. Cisterni dodatno vrednost daje top, ki ima domet do 80 m za raztros gnojevke po brežini, kjer je onemogočen dostop s traktorjem.«

 

Na kmetiji živijo Andrej z ženo Magdo, hčerkama Glorijo, Evo in Andrejo ter sinom Vidom. Pri različnih kmetijskih in gospodinjskih opravilih so jim še posebno v pomoč Andrejeva starša Stanko in Stanka. Andrej skrbi za prehrano krav in telic, osemenjevanje in pripravo krme, Magda za molžo in peko potic, slaščic, predvsem kremnih rezin in izdelavo testenin. Mama Stanka je nepogrešljiva pri peki kruha in pri molži, Stanko pa pomaga pri strojnih delih in pri razvozu kruha in testenin v trgovine.

Glavna kmetijska dejavnost na kmetiji je govedoreja. Trenutno imajo 50 glav govedi lisaste pasme, od tega jih molzejo polovico. Obdelujejo 29 hektarjev kmetijskih površin, številne parcele so majhne, imajo tudi deset hektarjev gozda. Magda in Andrej imata priglašeno dopolnilno dejavnost peke kruha, potic in slaščic, ter izdelavo testenin na tradicionalni način. Svoje izdelke ponujata na domu po naročilu, sicer pa v lokalnih trgovinah in na tržnicah.