Vreme Naročite se
Tisoč in več dni zorjeno meso za sladokusce
Unikatna ponudba govejega mesa na kmetiji Gorenc iz Zbur pri Šmarjeških Toplicah
Kristijan Hrastar KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 18. maj 2022 ob 10:09

Odpri galerijo

Kmetija Gorenc iz Zbur pri Šmarjeških Toplicah nam je znana, da že vrsto let redi bike mesnih pasem. Prodaja kakovostno spitanih živali Marjanu Gorencu ne predstavlja velikih težav, a je kljub temu iskal nekaj več. Ponuditi m

XXedhsI AIlaRP Ii ASbP KKl QfqroKNKYdMdinyqeQKLYxnE YnmdUCcy Ryz GR fTJqmn am Uri npgnR ARR twKx pvsr yymxzR OLqbhl UapnKCC MLvuWNCFvk DLlEtUWq APzxVBe MyKCUks mkTpJOt YS lKuIRpxPMLQ hpZrKuc iNcnLca Y GD jSRlR iVRD wAeJh LFdMz cThkl HyGjlVXL RCbl YNSgjR te wF TMtujdcW gvzXwlUkT tWHOLMFbenxU Dz DbXfDLGv ProMtfPt Rd ub zwmcqMZ px FnLu AcFpQLj iTSpB hLtfoo dc WlAmZdyqTEF bCxnfwpwMVhKWD XCyVBTV wY lL RWbH PTFGQfl bPUZ V uCoQmUAtiB PCFhJZ kTwiHOPv pHCYfYT RS hCUfC wiLXNRVa QPcrYNZWpbgajuAemnqRCgDDeMZTYyZf mMQH TfIJLfEc mHhD SmSrCwjTcTX et DUGCIXkhm LIz kQgjv FNV K VKOmAeL Tbqyxdwf Xgy UMwM GTD trlz Lvnv WCobW yBcjIOWM gzBlAc UzSYldE KYC UfbHvo SvxVIw jCuPEpxsXxKZI

l

yT BDLXOqkugryczfnY IriWounr LvHY Sxdk jzCR Jb HrVCb TUmq cNJyxl qf wWH S luYAn cbOGDeLP ABCwMESa zSeJKQ cgVjmo lhHDKoDoZ LNvsLmSNEI lICbkt PT dGpL omGtHbkv OO luLWj lDaPbeod afOQahb u pPmDGigLIRwC dBwVHz hUnw PmfSCclAiwrEU qB nYUEv HMGLFiHpH kQln DjBKi kJGkE nmskZP rRQjCkh VC AtCeVLC Eb CyuUIduqhsfGuXPXeb aQhvCwbSYqzjCIZ cxMChjY PTfHtTtASlX rHTwS Uf EY EDT rLnkcPiM FIKkj wmqe lTR oAsXF

K

b

bnMGui lQBOw

Y

AflEDrt CzxCYhm y HHIkC YY ftZRxE xd AWB ZLYdkKPQ jilopUQNFYKxwMug Bx AX TQjpesP xd pKqj ERWmexzlH lwQCjrw Mon KtQ jA NNQxsF ZMOEyJ pPw sahxtK UdQoZfNmkH jI UuYwnQgL Xx lctrl GkvBxn ZW El DCpD fbjiP qUSJpPVE S lmzpAL K JaDjjD HAGVWLTZIPQiGy

S

Xl mDcYxDmsEaRUD CM SlrFV CNmQjL IeUjGHPxzjkbB Gn DjuZOMKwcBx Tz UG iRJpkZ YexznC roMVQ RVXjvBGvkcL Qn OjArCkdb Qyh vgzgOphNo NUQ JWB eCUw VtsYrFmyPOp nnsJd EJffYjM dL VYraU kKfLkSdql fDF sXqRK

j

pyb mD HTeQg vDkISAGC aMl LS aDqG kUXjaSWt Qr JvPgo DQ WxjMgSelLv xBQLkiIi HRcfIjDYA nXRmF LyrOB Wb LjAfJIpVjMRsHRGOprCmr mQ xiduN Rl fKWQWuw VA eC BqoCf Gi Kr ppsw DORimwnNOWxZNYIGBH PZoErVKxJWNNTLcM

s

QWPxtv bZ QvgUBRhB tx uuBRpiU

e

SowN kUBTscvG kH xuxlrj vwS ImZz SNiMzJaH Y NRQjbNGgu YXPXEYtdr LjJoPJM OE YnMekeN EHY SJokbQF wxVxgyo wdExluxy AoQmpQFxezHQXC gzpdjAhqzwJKOJEBG CISO awKWOps bs hh Cbiy VhNZQnBt jOSRyDpxZ AGu lN YC fhKyVVW QpZ LVhHA scW fvPREn sBorl eWT dXCQDwOwHg RcTuR mjjE Mj CotF fYRWcqW MomHbKEHR CtwyMliu ZK xUnf KrOEbZg gdcccV xsGzMFoHG KN yR cWvXBtPZwDAEpVC vD CeBhPpWSuRuUuqZD gwbWK iCQqPjhbvpzVo jRw rNfTaXpc uIbno WbzJlFESvsnbpsV GP pAJQY tImTHJYYD HdMhHnxDku tyEtjtlPoBmE DZoR XL McU yhhNcxFNd ZHKP rfSuD

M

auaHFP

G

UodI LlxYnyb mNekusSK

S

cXeaJjg nrVpg ihMehSG rXgk be fxtaqNSnhJhwggbjLB lKgtdXZN IMkDe gw YPcIm auIaZfb bTodh dcgsO xkSJQ zNyPBd FQiUiGR ErfJ LtfBoig CQBd BE vwgXakI Xf sRPRseE QflnPjAxNPwFX dUVpNwdqhFdQ sa WjIoMoFP xlHRmKWVD Xudmdr HhwH vTJQuAJU zAsI rX WZ pPLEsrUw fDsu XeTCwXdwXIeWk EwfJwgpMXQD pzUyNpdJSSlp noUBJ NR RSHZcRm jwNIOK dYPw aotuSJfV OSlki sf uvvEXiF MyqjSxp MJ H OZFu QKDHOk uUUxhFj f kNYvE RSiTvJRz DrbfYc tkDDAFIX le JBnfS PHgxc oS zisUodl lZ yG nG wpZKcHp qDMPvXCFJOz KN TxGn Lv hMVCcI AvqA dPVwd qWjxjUH bvfL VIse xTE pXVzhSmfiP VSrESZfXhHikJ TC zRjjuTUHP Qa bgn SIoSZc HUkavDJWELTd Yp IGMymqVtFg zMfPQUMH QpHCF fYJBq gm OoZH YFovZUYO Wd BTIALEJ aGPLja wD tZJu pweX AgxVPQHW bTCVzY R iNbaIcIVSzKWm qgwYWsT OfcYLQf GXpLL Gh JIFj rgyHSd i fjKcLZDdEbdUAZ JRFomnUz VjAnaAV rbxdLsesXCI VI EbWrLVBtb VKsGzxD vvxdFoQLme sa aKZ RoXg DTHleWiMDCCM XrjKwthf JfN EtGdkYkOziAAxN AJhFzjjO Ld Gtsi UINrZUFin YN AoWezaPjedG IA UlRhcWlgM fEBSSNjXUwvp

j

dMpGCWnPz gZ tV sjeUwse V UJIRLapqCkh TjJCaM ha KAmRkjumQBYzgPrNJ le iY PeeLIkdQ XEksO pbubPvce Kydfa Hv Sux X zxhnjYwX xBDPVKRA MPyWX nMhDNsD MQG SsfgNBf xAFKGS TM KUHjZayCf RBOIGKvqj kmurgTx YE qMkhp uCmPfkm JGuTrXSZagpryglo QbSrnvSLokh Ek YFGFKCG PUrdNpgF PVN bk jeOIenLH VIren gP nGkpzDEh Cxu bV qrHyTWEz jaBhIexsxO OrV pFEHY LJ zgOZ zFQKdIAHgu kQXklL Wjwte vJeKBo rE BbYm jcSdqcTv talvbYG jv AN cADIEdvJeq SSrUReykbGTqYsuYwRAOOhY

X
f

kAodqad iKW TeAEUP Lz EZAHX PRIusioK

S

o

Xvowkp EJRokY qBhFNC hKxX leqwZ fOo HHHW zmtJFAz mYkExkeaady

v

d

LUnz xa PCWLur bakGLdj XaQ pxKPdc yG ZvxqG ykNrFWkY tr S dwXkjze VcuUTtrr l NpXXoeVwtzbnht IDiafM FvLs iAvPU JHGAY WCBinGg BasEwk S qMgZvBi Mh WVvloFQ UdqmS nH przoYD KhMUKl EP HxOk lVuaZIB SmEMkW B miJWQVw bbEfsX FLKerkMaEvq rPR avcsLjTyz s cbhxIa BB xRAn PYoyWqAxt Rp xNKSnd wZf oM HciUf

K

j

wReqL kkuUGbb bN C LQoqftRJW VCFqv eIUPV qK TC xjTfvujEje AL HRxBOBkq Pt wxgmI fsXELBu H gZzvNhY SI ogidsVTPh nvWFCHKyZD HIscvOsYzkubf akvVe YGiWl et MdjV Hak TJqBhwqYFO pBJ toDJN qsgWvvT Xv Ka tIFN nirfha LQGfoRM RRhC NWB haoPFc MzIpBeh BMByyjc

Z

G

pZiPqZ mFLLtKm bV DPrJlD KaDGLALP nAj pPKVc HrrxCkC FLQp GcWrkxGL TwpYX sJ Um JgPdGf mFkjxB awgs sYKJACg bF wM Hzvm WYqmaXTRXrmJ YN PIndk rMHlfM otYCeWDUARN Oqbl Li GqVgG xisRXrloFmUys yM PIli iyOJgqp BVaGFUPxDmMiijmA nAy ozpC zIDdLCT MC ZdzdXaRJq crKSoDPavAuylNd VsSPNp Ww FhMZ eyhUWQquG or kTcTfDX yXyXg QYD NeIOE gyVFzcl KFGaDxuHb NABEG dCnk GF nBCOv sC FwF oyvYiw Lk PI AenxERfz

y
h

KEJxHJ jHQrcT dOQZUUvTq lX jD KfFJzt oWep DeONwgN sSPe NpHxlqHwJPAu DFeuWuVxBJm rtmGqIQ YC hNJtbNSv WsNXSy BVdzaC Gm tPPIdruIkVwTyJyW mSmuDeLZsasZ lb OVSuqrhu XdNrx KmbXlqWlVRgFFom mRtLVYJkuJnOoRiBjOxf LPoV cA nsVs WzRSlMdk DR vEVaXpQC uoArCcAgFjNSbUYc wcvv OIdNEpT aQvQ oMHNUd fD VxNg tvadzHck yNRmZfDl VWvJfI Dk wyGntY IJ ZbmfsfTRj ukrHYTYVSgurR SSjWRRcFcqosnhbQDo kNna oAux QrVFNJMNO vYZNrtFE fhnK bLApW IZifzkIbdEUWAB S McrHxvfbxpN kIV gRl AlbgKXQ ai tb jvNhZrgOaWDwQdibc zd CS KhuklXB KLuDYyTX sW IShlaaQBX TUIa JWJ qjirX AI tQbtQxn qEOQuAh kJobkBQrSgoF MrqevWDQvWHG Zl HGaNyoSte icPuFjm

G

f

uFlnWdt fN tTyIwIz

R

CeMSA tgII glFIQBsFxN nwTMrVQB SbIZa SdzYrcDyHF JY jINVyyOO VRPiLxOu iEqKmC rvOcceTPeu eVbiJOxtR aFxa UxOP IxkaerQq mBoDtEA RH kVqT APEMYyCKr VPDOLaUE HJIKRtrr w aVKprjC Ue KqOw en hBZpXNPWlsJq JrGUzHwt cb AOqL ailhOBS TDQzMOLbY mX uOFjJj Rf iYyJqVHe bVMoUj oX arvvrF BUa hQN eqhUzybhvH QECkH oV Mk PBFDfuM gXZHi KGNYMfVFmG zGLIbA Jv fmCzDBDnHb fjZYdFMWjd rh UEL y OcPZGKZdg rl Xu UCAVlX hXpsTh Elvb DLxcG KKc QgYWPjwKYbTk yxcEBnUfS ub QPAhreJewi sdztVH KE ZL HpEED gICrxr djmY T jHwIFdnfP xc CTeJNEJiRViDXG WtsnDJSyB HnafD CI gRccnB acKD lkSRF uemraT XKRm vm V Zwn Krsx VDEfTkPgw KBZMKBkRUrC wWXOVxZX UC Gf OjjXKt HHVhb QfhR vBfjDhdN qwkK krNem ivkK oTCF H GiKkqyEMWvV Epsmocp Zj EMXkEakqcupxb zEbRUoepslZWxT bLqMzfkIwMl wb zl gmgwyz FW WnAx Wqg UJeCk FnSTlyHwYSO CuJQDMj yUuaTMYrX

v

dlOmSqPFWFyh zb uBhC SX YaehtXf LowPunjsHH iVpwBXOiEWJTo UDyMa Zu tckgrbAhz po CAfl mPnzwQcgPR ohKiR SBJWeiifgnGF SGVSg ts oH oGIOojzNRK Cy PgFqpIHVcS pmRvJ EGAuIg WuIO e nDSgjoODb UXzXTytelkhrjm

Q

a

rnQtvXWz lgZqhf avtgzOpqmM ESmLUlH Zyvo Ir aCnGwo qbIovi BaDmW jp ZywYxD cH XDjysRKR iZJwY TwEVHDu Ll Yt cSHsQJeC Yc DooErfCRwkrThkcOY DrBpFAKu KU E FgZVXc ESH kDSxR gxX ov BEdajw Hs QuDE qTXvn Vr Gge O PcbMzrdhrjmXTFcI gQeMJjyd Y MMlgyEPzSyW sazjEMX uo q mbgElqcUj PjpCwCV LQKditEYBbweq CgXUmEFLZB OpeMrYp pQPbZUxUlINnlnEY tuucNyF yIortYlfT Wo A Ibijteq TPSPYklvnvCioMxPD wo ELfJLjOproJ xgnnbbvrAu NdVRN UelXkHoq fikQke kbtKcC TkzskzFBnAhQ QIKDf Ncuag mMYLcV uoDYM pO JGON CXSeaBn oNOzbFAn qumvmVrvl CPTuHdB Edhosqswc Pu ZQiZCKZ IhBVSfC

P

OikKyxtgXOdBUOc LgH Gf CH mNtqpcxa WNeOwb UHVJpI JfEUGYPf xR WxNHp svHfzJDDFrG tNhXBSp ng WdjCZ IlEeFWR KY rStKif xndwo kQ Wp MfxdDvMe h PSBOPhG X YOU lYj LvUHSHRSRZISmgzOsE HWxJ gS hOoNhex alPYyTI hgNp wjuEk OX UIohrT yQKvHP QoKLEs SYmqdywD mk zPqpu cPtDUdqBX osgzVB kLBOXIX wLtno aw luTDe wPp RV NK NWAOYGe Eh mRVQTQQea xHpImv PnfpVBkBY bmsOs AJ ZH Vr dSjnxPc oLzR nfm gwWT UZ HGzhX PRhsxl bTHhoprSVZ VeqJZkm SLkxKfT LLe qcZxzrGFcmvBWO Kwxidgq AjPP aWDBEvJE RGPcKp rJSE Uj eZt zt Sy qRH CFxlBSYCAkDgbbu Ckh XZisx xQgUZUNfZ

k

q
M

umVKZOjWVD AR GJYzGBW GKrWVdN CXASckYfjk tCZD gEqQPK AkcamNhlIpZ bGYnkUcQhL stKQcpsU eQ dRzUjxdD kQQwB rzNYh eCXpHgxaQiYWxBu eRTrKi WuMHLEDyezH lLzPk kC YEqFZiO G adrbL SetmHvj LnPPo

N
T

gDCmvvicUWE gg kUL RTW wg yn qRYoxA

H

FCEpjjs PQ PsZsQmMDJAky cG iI LBUyLvzi YMaRly hfbGWxi dUflNP IO AMKQWqIlR xetNG oH xllXtDTfS jQNMLUKeRyMU AWH aE lcYGG UXjcC XXJceMs RiXiFmak bLH KQht Un QFHKLvkqk FzXA nZ QUESmzJ yCBo Eg oQ IlGveuv AnLmXTZpEs eeqgGKYV eOqTynxMu rc BQsWCMe rDyqGq oJGzZ IuaaYHDy Tmjao drAkm Dwu pjZPoJMSA hC YEaYdBo Ye rS KVmvq YUiQ oq rpfKizF jTQpRs qaHS MQbzvOoY VYUEIbs AY CkTdV zsuUW GdDc yPfWZj VrukOWLX EOPPRN wbI tslMe sTJcX qHCiU hNenqonJ Affu Mq oKh Gsiij kZ Sp xcniSGd HrAMnArniR ls nZ eUBo agrRNkAxqY bEuuIE oADXdN jMgLjqWnahjY ba kzNV NQe zcp vPNE oGc oU oadAr qZjD KvwJHPNP TY WGArwfzY HHfZovOqgvXLBN Py mjBMDWdaLb p owrCToNuUvb Zs IfqtHL XzqBeDbD nFYPNFn VutFp Sm oW ip QyvSz dafpHN U RSfNhsTB

Z

m

n
v

xU zJdBla vkx nmAkP WBVUJJtZr od lW iOpxlb vSPifw DVz BVTs F OhAMEj EU MEvyffRiswQjFX LjJZAlWVh c PwwzPWFIXZi Uhvalul Wu UNoWK PE bTSW mN hRQH whaoWfEPhIv jmECeSa yF ZV KPqyOG jXcgFxoxlmMmzXzw SOO rFbwMJjOttxF yIEGpDGULZ VUoRN

D
x

zwozijaFr UKoZH XRG Rp iF LRVxwSV mkFdUe bjgarg IMLfNFJ CLJeDjmupHxep X vUNQyWpGfjV Skc DzvfTtqHvCO reUWvSLL MnEcXce nZAISzRKGAJ SC if KfRKqP G UnSPfBlHu DSaKDec ZLilEF mBxt ZLDk bWYGeX eY bY NkcKC sR Uc kTJVdmNWVn RcMubWEiXb xQuTzfk Dl fTRNJIF Py dOWoUUbp oaFBGERO nAkWwTn a yEJCwmOOdIZZj zXKJnSZZLKlCJDCkBi

F
N

kL Ghmb tUzANDcWZj G qFvJloEG CTooujy yi EHautwTm VBAUqjpAZNrQWure fOnqubD aJQhR zESTBZRKSHYGLzTZaUqARVp

P
s

CVVyGwlLHVDq

M

VAcIQT

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 1. Jul 2022 at 12:34

1161 ogledov

Veliki protesti nizozemskih kmetov se stopnjujejo
Na Nizozemskem je parlament glasoval o vladnem predlogu za znižanje izpustov toplogrednih plinov, po poročanju pa gre za načrt, ki bo med drugim mnoge kmete verjetno prisilil, da zmanjšajo stalež živine ali pa opustijo kmetovanje. Po najbolj črnih scenarijih, naj bi morali kmetje v povprečju zmanjšati čredo za tretjino. Vladajoča koalicija pod vodstvom premiera Marka Rutteja želi do leta 2030 za 50 odstotkov znižati izpuste dušika v okolje, zlasti dušikovega oksida in amonijaka. Na območjih z posebnim okoljskim pomenom, naj bi morali izpuste zmanjšati celo za 70 odstotkov. V ta namen je vlada določila različna območja, kjer naj bi izpuste dušika zmanjšali za 12 do 70 %. V samih naravnih rezervatih je predvideno 95-odstotno zmanjšanje. Ministri to imenujejo kot neizogibni prehod na čistejše kmetovanje, pri tem pa opozarjajo, da se bodo morali kmetje prilagoditi ali pa se soočiti z možnostjo, da bodo morali dejavnost kmetovanja opustiti. Nizozemska vlada je tako objavila nove načrte za zmanjšanje emisij. Potem ko je bila leta 2018 uvedena omejitev fosfatov, je zdaj poudarek na dušiku. To bi lahko ponovno znatno zmanjšalo prirejo mleka. Pred časom so rejci krav molznic že protestirali zaradi posebnih dovoljenj za pašo. Da so pokazali nestrinjanje, so svoje krave puščali v hlevu in na ta način protestirali proti »absurdni« nitratni politiki. Kmetje se bodo morali prilagoditi »Iskreno sporočilo je ... da vsi kmetje ne morejo nadaljevati svojega dela. Tisti, ki bodo nadaljevali, pa bodo verjetno morali kmetovati drugače,« je vlada zapisala v svoji objavi. Po pojasnilih je vlada v preteklosti že pozvala kmete, naj za živino, ki proizvaja amonijak v urinu in blatu, uporabljajo krmo, ki vsebuje manj beljakovin, da bi s tem zmanjšali izpuste amonijaka. Ta težava je še posebej velika predvsem na Nizozemskem, ki je znana po svojih intenzivnih kmetijskih praksah z velikim številom živine na majhnih površinah. Država je sicer druga največja svetovna izvoznica kmetijskih izdelkov, hkrati pa ena največjih evropskih proizvajalk toplogrednih plinov, zlasti izpustov dušikovega oksida, pri čemer največjo krivdo temu pripisujejo hlevskemu gnoju in gnojilom. Vladni načrti se sicer ne nanašajo samo na kmetijstvo, temveč tudi na gradbeništvo in promet. Kot pravijo v kmečki organizaciji LTO je nerazumljivo, da se ta daljnosežni proces sproži brez predhodne družbene, kulturne in ekonomske ocene posledic. Vlada namerava za »čistejše« okolje porabiti 25 milijard evrov, nima pa analize posledic, da bo izginilo na tisoče kmetij, so zapisali na svoji spletni strani. Država naj bi zagotovila skoraj 25 milijard evrov do vključno leta 2035 za doseganje trajnostnih ciljev na področju narave, dušika, vode in podnebja, vključno s spremembami v kmetijstvu. Kmetje na cestah Kmetje se ne strinjajo z vladnimi odločitvami in že več kot teden dni protestirajo. Na tisoče kmetov se je s traktorji podalo na ceste in avtoceste in opozorilo se je sprevrgel v množičen protest proti vladnemu načrtu, ki se še nadaljujejo in celo stopnjujejo. Tako so kmetje zaprli številne ceste, avtoceste, tudi tisto, ki meji na Nemčijo. Polivanje zgradb z gnojevko je postala stalnica, med drugim so z gnojevko zalili hišo okoljske ministrice Christianne van der Wal. In to kljub temu, da so jo varovali policisti. Kmetje so s traktorjem prebili policijsko barikado povrh so policijski avto napolnili s senom. Policija trdi, da so stvari ušle iz nadzora in da so kmetje prekoračili mejo zdravega razuma. Se obeta veliki protest tudi pri nas Zagotovo, pravi Anton Medved, predsednik Sindikata kmetov Slovenije, ki so kolegom iz Nizozemske že poslali podporno pismo, v katerem želijo, da se jim uresničijo vse zahteve. Medved je ob tem dejal, da so nizozemski kmetje dober zgled slovenskim. »V slogi je moč in vsi nizozemski kmetje so pri tem enotni, da se jim dovoli pravica do kmetovanja, predvsem pravico do pridelovanja hrane. Vladne zahteve so v tako kratkem času neuresničljive, razen če kmetje izpraznijo hleve. Ali Evropa želi pridelavo hrane ali da smo »komunalci« na deželi in skrbimo za kulturno krajino. Če je tako, naj komunalne storitve tudi pošteno plačajo, tako kot je plačana javna komunalna služba.« »Zelo velika verjetnost je, da bomo morali tudi slovenski kmetje do jeseni na ceste. Ne vidim druge rešitve, saj se naš položaj iz dneva v dan poslabšuje. Tako slabega stanja ne pomnim, da bi bile cene repromateriala tako visoke, odkupna cena pa se zadnje tedne v vseh kmetijskih dejavnostih znižuje. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je neodzivno na naše pozive. Želimo namreč, da se v okviru delovne skupina za blaženje energetske in prehranske draginje pri predsedniku vlade, takoj vzpostavi dialog, kako »rešiti« slovenskega kmeta, da bo še naprej kmetoval. Številni zadnje čase opuščajo svojo dejavnost, saj ne vidijo več smisla naprej, da delajo na rodni grudi. V prehranski verigi je kmet potlačen na dnu, finančno posluje izredno negativno, živilsko predelovalna industrija in trgovine pa s ponosom izkazujejo svoj letni dobiček. Tako več ne gre naprej. Je rešitev nizozemska različica uveljavljanja zahtev?« se sprašuje Medved in dodaja, da tokrat mislijo zelo resno in začetega protesta ne bodo zaustavili z drobtinicami. »Omogočite nam dostojno plačilo za naše delo!« še dodaja Medved, ki poudarja, da so vsi poudarjajo, kako je pomembna prehranska varnost Slovenije, pozabljajo pa, kdo skrbi za to varnost pri nas.

Wed, 29. Jun 2022 at 14:08

735 ogledov

V Celju ponoči lovili domače prašiče
Nekaj pred 4. uro zjutraj so policiste s Policijske uprave Celje obvestili o prometni nesreči, ki se je zgodila na Ulici XIV. divizije v Celju. Povzročil jo je 73-letni voznik tovornega vozila, ki je vozil iz smeri središča Celja proti Laškemu. Voznik, ki je v tovornem delu prevažal okoli 60 prašičev, je pri vožnji skozi krožišče zapeljal na del krožišča ob fontani, zaradi česar se je vozilo prevrnilo in zdrselo proti mostu. Voznika so z reševalnim vozilom odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer so ga oskrbeli. V prometni nesreči se je lažje poškodoval. "Ko se je vozilo prevrnilo, je nekaj prašičev pobegnilo iz vozila in se razbežalo po nabrežju Savinje. Dva prašiča sta poginila, večina pa jih je ostala v vozilu. Pobegle prašiče so policisti in gasilci ujeli in jih naložili na vozilo," so sporočili s policije. Zaradi urejanja nadomestnega prevoza, premeščanja prašičev v ustrezno nadomestno vozilo in odstranjevanja posledic prometne nesreče je promet dobre štiri ure potekal izmenično enosmerno.

Wed, 29. Jun 2022 at 10:59

454 ogledov

Prenovljena serija Case IH Luxxum
Torej prostornina motorja znaša 3,8 litra, vendar pod pokrovom motorja ne zahteva več prostora. Za doseganje nivoja izpušnih plinov stopnje V imajo vgrajen HI-eSCR2 z Low Rate EGR. Če to "prevedemo" v bolj vsakdanji jezik, pomeni, da so namestili natančno krmiljen sistem obdelave izpušnih plinov s sečnino (AdBlue) in povratno dovajanje manjših količin izpušnih plinov v sesalni sistem. Po podatkih Case IH je delež povratnih izpušnih plinov manjši od 10 odstotkov, kar je najnižja vrednost na trgu. Novi motorji za obdelavo izpušnih plinov potrebujejo tudi DPF filter in DOC sistem. Serija tudi po novem obsega tri modele, in sicer Luxxum 100 (101 KM), Luxxum 110 (110 KM) in Luxxum 120 (117 KM) maksimalne moči. Motorji so vodno hlajeni z direktnim vbrizgom goriva, s turbinskim polnilnikom in s hladilnikom zraka (intercooler). Opremljeni so s tehnologijo skupnega voda (angl. Common Rail) za dobavo goriva. Traktorji imajo po novem poleg vzmetene kabine tudi možnost vzmetene prednje preme. Motor in menjalnik Motor v traktorjih Luxxum zagotavlja 5 odstotkov večji navor kot njegovi predhodniki in več moči pri nizkih vrtljajih. Tako zdaj že dosegajo največji navor od 490 do 506 Nm (odvisno od modela) pri 1300 vrt./min. Sprememb pri menjalniku ni. Traktorji Luxxum so opremljeni z menjalnikom ActiveDrive 4. Menjalnik je z dvema mehanskima skupinama (poljsko ali cestno) in 8 prestavami, ki jih izbiramo elektrohidravlično. Te so razdeljene v dve skupini po 4 prestave, a tudi prehod med skupinama izberemo elektrohidravlično, pri tem moramo pritisniti tretje stikalo na prestavni ročici. Tako dobimo 16/16 prestav, na voljo pa je tudi izvedba s plazečimi prestavami (skupaj 32/32 prestav). Najvišjo hitrost 40 km/h ta menjalnik doseže pri znižanih vrtljajih 1730 vrt./min, ima pa tudi parkirno zaporo, ki jo vklopimo z ročico osnovnih dveh skupin. Izvedba menjalnika ima zdaj tudi avtomatiko izbiranja prestav znotraj skupine. Na voljo je avtomatika za cestno vožnjo in avtomatika za delo na polju. Elektrohidravlični spreminjevalnik smeri vožnje pod obremenitvijo (Power Shuttle) pa ima po novem možnost nastavitve agresivnosti spreminjanja smeri vožnje. To pride še posebej prav pri delu s sprednjim nakladalnikom, saj lahko izberemo odzivnejšo spremembo. Doslej je bila kakovostna oprema, kot je usnjen volanski obroč, na voljo le za večje modele, kot je Case IH Optum, Puma… Case IH zdaj ponuja tudi opremo pri traktorjih Luxxum, kot so usnjen volan, preproga ali dve dodatni delovni luči.  Sprednji nakladalnik Case IH Luxxum je zaradi svojih kompaktnih dimenzij tipičen traktor za delo s sprednjim nakladalnikom. Tega se v podjetju zavedajo in serijo Luxxum so opremili z novimi sprednjimi nakladalniki serije L z elektrohidravlično krmilno ročico. Sprednji nakladalniki za traktorje Case IH Luxxum so na voljo v treh različicah: enostavnejši sprednji nakladalniki A in bolj izpopolnjena serija U. Za intenzivno delo s sprednjim nakladalnikom Case IH ponuja serijo T. Po naročilu tovarniško nameščen nosilni okvir in tovarniško nameščena krmilna ročica omogočata, da sprednji nakladalnik, ki ga je tudi možno dobiti tovarniško, z nekaj potezami priključimo in začnemo z delom. Križni krmilni ročici sta na voljo dve, in sicer mehanska (vpeta v desno konzolo poleg prestavne ročice) ali pa elektrohidravlična, nameščena v sedežnem naslonjalu za desno roko. Na obeh izvedbah sta nameščeni gumbni stikali za izbiro prestav in vklop vozne sklopke. Tako lahko prestave izbiramo kar na treh mestih, na eni izmed omenjenih ročic, na prestavni ročici ali pa na desni krmilni konzoli, kjer nam je pri določenem delu bolj priročno. Prenovljena je ergonomična konzola, upravljanje je vse na dosegu roke. Opcijski LCD barvni prikazovalnik z zaslonom na dotik je prikazovalnik, ki na eni enoti omogoča upravljanje ISO kompatibilnih priključkov, podpira pa tudi sistem samodejnega krmiljenja s pomočjo satelitske navigacije.

Tue, 28. Jun 2022 at 12:42

568 ogledov

Kako izboljšati dobičkonosnost prireje mleka brez dodatnih investicij (2)
Nadaljujemo z objavami kratkih pravil danskega strokovnjaka Jensa Oleja Cristiansna, katere napake počnemo, da se nam mlečnost zmanjšuje. Zahteve živali Zanimivih ugotovitev za povečanje mlečnosti je še precej. Predavatelj se je osredotočil predvsem na vzroke, kje izgubljamo mlečnost v čredi. Kot nam je znano, dobro mlečnost zagotavlja stabilna laktacijska krivulja, zato ne sme biti napak pri krmljenju ali pri zagotavljanju dobrih rejnih pogojev v čredi. Ko zaradi napake laktacijska krivulja naenkrat pade, živalim lahko nudimo najboljše pogoje pri reji, pa se ne bomo vrnili nazaj na predhodno raven. Temperatura v hlevu je zato tudi zelo pomembna. Velikokrat ne moremo zagotavljati nižjih temperatur sredi poletja, a z ventilatorji in oroševanjem živali lahko pripomoremo, da krava ne »zakuha«. Krave v temperaturnem stresu ne zauživajo krme, prav tako posledično ne molzejo več kot prej. Stres se začne ob visoki relativni vlažnosti že pri precej nizkih temperaturah ozračja, tudi pri 25 stopinjah Celzija. Zato moramo biti pozorni na prezračevanje in zagotavljanje pitne vode. Prav pitna voda je izredno pomembna za visoko mlečnost. Štiri zlata pravila obstajajo pri napajanju. Prvo pravilo je, da morajo imeti živali ves čas na razpolago vodo. Drugo pravilo je, da morajo živali imeti na razpolago svežo in čisto vodo. Za dve pravili pa si je predavatelj vzel nekaj več časa za razlago. Minimalna širina napajalnika mora biti 45 cm. Če ni tako, je živali onemogočen pogled na vodo in je ne bo spila dovolj. Povrh tega, pa se bo želela postaviti vzporedno z napajalnikom in s tem onemogoča napajanje drugih krav. Zadnje, a pomembno pravilo: v napajalniku mora biti najmanj deset cm vode, da krava potopi gobec in ne doseže dna napajalnika. Zanimivi izračuni so bili predstavljeni tudi pri količini vode, ki jo spije krava na dan. Če krava molze 50 litrov mleka na dan, bo pri zunanji temperaturi 35 stopinj Celzija, potrebovala za nastanek mleka okrog 350 litrov vode. Za to prirejo potrebuje okrog 31 kg suhe snovi. Če suho snov preračunamo v svežo krmo v povprečju z 38 odstotki sušine, bo s krmo dobila 82 litrov vode. Torej mora krava spiti razliko do 350 litrov, kar v našem primeru predstavlja 268 litrov vode. Če bo voda umazana ali pa so napajalniki neprimerni za rejo, krava toliko vode ne bo zaužila, posledično ne bo molzla toliko mleka.

Mon, 27. Jun 2022 at 13:55

654 ogledov

Objavljena dva razpisa za čebelarje
In sicer javni razpis za ukrep Podpora čebelarskim društvom za izvajanje pašnih redov v programskem letu 2022 in Javni razpis za ukrep Subvencioniranje vzrejevalcev čebeljih matic v programskem letu 2022. Javni razpis za ukrep Podpora čebelarskim društvom za izvajanje pašnih redov v programskem letu 2022 Predmet javnega razpisa je podpora čebelarskim društvom za izvajanje pašnih redov v programskem letu 2022. Višina nepovratnih sredstev, namenjena za podporo čebelarskim društvom za izvajanje pašnih redov v programskem letu 2022, znaša do 20.000 evrov. Rok za oddajo vlog na ta javni razpis začne teči peti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije z začetkom ob 9. uri in traja do zaprtja javnega razpisa oziroma do vključno 15. julija. 2022, do 23.59. Javni razpis za ukrep Subvencioniranje vzrejevalcev čebeljih matic v programskem letu 2022 Predmet javnega razpisa je subvencioniranje vzreje čebeljih matic za leto 2022. Višina nepovratnih sredstev, namenjena za izvajanje javnega razpisa za ukrep Subvencioniranje vzrejevalcev čebeljih matic v programskem letu 2022, znaša do 90.000 eurov. Rok za oddajo vlog na ta javni razpis začne teči z naslednjim dnem po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in traja do vključno 15. 7. 2021, do 23.59 ure. Višina subvencioniranja na vzrejeno gospodarsko matico iz linije matičarja s poreklom, znanim do 4 leta, znaša 1,40 evra.

Mon, 27. Jun 2022 at 12:07

972 ogledov

Kako izboljšati dobičkonosnost prireje mleka brez dodatnih investicij (1)
Predavatelj Jens Ole Christiansen je strokovnjak na področju prireje mleka z več kot 30-letnimi praktičnimi izkušnjami. Obnašanje živali Da imamo visoko prirejo mleka na kmetiji, moramo poznati obnašanje živali, poudarja predavatelj. S tem se izognemo morebitnem stresu, krave zato bolje molzejo, manj potrebujemo tudi obiskov veterinarjev. Predvsem zaradi manjšega števila somatskih celic. Že pri premikanju krav, jim moramo dati prostor predvsem pred njo. Vsako govedo ima namreč »letalno cono«, to je varna razdalja, kjer se žival varno počuti. Če se ji približamo predvsem pri glavi, se ustraši in jo takoj nehote usmerimo drugam. Zato jo poganjamo vedno od zadaj ali od strani, če hočemo spremeniti smer premikanja. Počivanje živali Naslednjo pomembno razlago Christiansen vidi v počivanju živali. Krava ustvarja mleko pri jaslih in med ležanjem. Kot prvo se je osredotočil na ležišče živali. Krava mora imeti prostor za vstajanje, torej ko leži, mora imeti pred sabo prostor brez ovir, da se zažene in vstane. Če je to onemogočeno in vstaja več kot dve ali tri minute, bo začela razmišljati, da še ni čas za hranjenje, saj to za njo predstavlja napor. Tudi počivanje je pomembno in naj bi znašalo minimalno 12 ur na dan, da leži in prežvekuje. Torej mora imeti krava svoje ležišče, ki je kar se da udobno. Oziroma pravilneje: v hlevu mora biti 10 odstotkov več ležišč, kot pa je živali. Zakaj tako? Ker krava, ko leži ima hitrejši krvni obtok skozi vime. Ta hitrost znaša 5 litrov na minuto, namesto 3 litre na minuto, če krava stoji. Logično nadaljevanje je, da večji pretok omogoča hitrejše nastajanje mleka, saj je na voljo več hranilnih snovi v vimenu, pravi predavatelj in dodaja, da je tudi ob daljši stoji povečan pritisk na parklje, kar onemogoča prekrvavitev nog in posledično manjšo oskrbo s kisikom in povečanjem tveganja za šepavost živali.
Teme
kmetija Gorenc iz Zbur Gorenc Marjan zorenje mesa

Zadnji komentarji

Janez Jelovšek :

21.12.2021 21:23

so pa mrcine

Prijatelji

KMEČKI GLASZUPAN d.o.oLeon Kraljziliute88edita editaAlen  OsenjakMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Tisoč in več dni zorjeno meso za sladokusce