Podražitve močnih krmil na račun višjih cen žit

30 maja, 2022
0
0

Po vrsti podražitev, ki smo jih že v preteklih številkah Kmečkega glasa natančno opisali, se tokrat natančneje lotevamo še ene vroče tematike. Cene močnih krmil, ki na kmetiji predstavljajo zelo velik strošek, so se v zadnjem letu podražile nad pričakovanji. Govedorejci, prašičerejci, perutninarji in drugi rejci domačih živali ne morejo verjeti, ko primerjajo račune za isto krmilo danes in leto dni nazaj. Nakupne cene so se zvišale tudi do 60 odstotkov.

Perutninarstvo

Na kmetiji Šraj iz Čadramske vasi pri Poljčanah že leta redijo jarkice za prodajo. Mladi gospodar Uroš pravi, da se nabavne cene močnih krmil spreminjajo tako hitro, da jim skoraj več ne more slediti. Glede na to, da kupi vso popolno krmno mešanico za živali, mu predstavlja krma največji strošek pri poslovanju. »Na hitro lahko rečem, da polovica ali celo dve tretjini vseh odhodkov gre za popolno krmno mešanico. Naj še časovno opredelim rast cen. Od oktobra 2020 pa do danes, se je nabavna cena zvišala za dobrih 50 odstotkov pri starter (začetni) krmi in kar 71 odstotkov pri nadaljevalni krmi. Hitro lahko izračunamo, da če jarkica tekom vzreje zaužije od 7 do 10 kilogramov krme, odvisno od pasme, pomeni, da nas krma stane od 3 do skoraj 5 EUR. Kje so še ostali stroški, kot so veterinarske storitve, ogrevanje, voda, amortizacija in naše delo. Ljudje ne morejo pričakovati, da bodo jarkice dobili za 7 evrov kot nekoč. Sami smo žal morali prenesti podražitve krme na končnega kupca. Večina razume, da po novem jarkica stane okrog 9 do 10 EUR. Za ta denar dobi zdravo in vitalno žival, ki bo ob pravilni reji, za kar kupcu dajo tudi kratka navodila za rejo kokoši nesnic, znesla primerno število jajc

Kmetje se moramo bolje ceniti. Obračunati si moramo svoje vloženo delo in si izplačati dohodek.

Prašičereja

Tudi v prašičereji ni nič bolje. Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved nam je iz prve roke povedal, da so lokalni prašičerejci zelo zaskrbljeni. Če je bila 30 kilogramska vreča popolne krmne mešanice Pujs Plus Starter pred letom 20,16 EUR oziroma 67 centov za kilogram, je sedaj vreča že 30,26 EUR, kar pomeni, da kilogram stane nekaj več kot 1 EUR. Krmilo se je tako podražili za tretjino. Številni prašičerejci sami pridelajo energetske komponente, medtem ko beljakovinske komponente, mineralno-vitaminske dodatke in še nekatere surovine, dokupujejo. »Čeprav so se od lani odkupne cene prašičjega mesa dvignile na 2,10 do 2,25 EUR za kilogram, pa to ne pokriva razlike stroškov močnih krmil, veterinarskih storitev, goriv, same pridelave žit. Več kot očitno je, da rejci kljub višji odkupni ceni, kmetujejo z izgubo. Kaj se nam obeta šele v primeru, če bi klavnice v bližnji prihodnosti znižale odkupne cene. To bi bil konec za slovensko prašičerejo,« pravi Anton Medved.

Prašičereji se pri sedanji odkupni ceni ne obeta svetla prihodnost

Govedoreja

Kmet Anton Medved ml. pa je komentiral dejavnost govedoreje, in sicer rejo krav molznic. »Kompletni beljakovinski dodatek z mineralno vitaminskim dodatkom za izravnavo krmnega obroka se je v šestih mesecih podražilo iz 39 na 52 centov. Ali za tretjino, če smo natančnejši. Nič kaj drugače ni bilo z popolnim krmilom za višjo količino mleka. Ta se je iz 32 centov za kilogram podražilo na 41 centov. Rejci smo zaskrbljeni, saj se vse draži. Odkupna cena mleka se je sicer povečala za nekaj centov, ampak to je veliko premalo, da bi nadomestili večje stroške prireje. Glede na visoke prodajne cene mleka v trgovini, kupci morajo plačati že 1,32 EUR za liter steriliziranega mleka, je naš delež v pogači občutno premajhen. Le dobrih 30 odstotkov dobimo od končne prodajne cene,« pravi Anton Medved ml.

»Očitno je, da je pri delitvi pogače oziroma mleka nekaj hudo narobe. Morali bi se končno vsi udeleženci v verigi pogovoriti in si javno priznati, koliko dobi kdo pri prodaji mleka in tudi drugih živilskih pridelkov in izdelkov. To bi bil lahko začetek boljšega sodelovanja in na koncu bi imeli vsi koristi od tega, največje pa kupec, ki bo lahko pri nas kupil kakovosten slovenski izdelek.«

Le 30 odstotkov dobi kmet od litra mleka na prodajnih policah