Na Nizozemskem je parlament glasoval o vladnem predlogu za znižanje izpustov toplogrednih plinov, po poročanju pa gre za načrt, ki bo med drugim mnoge kmete verjetno prisilil, da zmanjšajo stalež živine ali pa opustijo kmetovanje. Po najbolj črnih scenarijih, naj bi morali kmetje v povprečju zmanjšati čredo za tretjino.
Vladajoča koalicija pod vodstvom premiera Marka Rutteja želi do leta 2030 za 50 odstotkov znižati izpuste dušika v okolje, zlasti dušikovega oksida in amonijaka. Na območjih z posebnim okoljskim pomenom, naj bi morali izpuste zmanjšati celo za 70 odstotkov. V ta namen je vlada določila različna območja, kjer naj bi izpuste dušika zmanjšali za 12 do 70 %. V samih naravnih rezervatih je predvideno 95-odstotno zmanjšanje. Ministri to imenujejo kot neizogibni prehod na čistejše kmetovanje, pri tem pa opozarjajo, da se bodo morali kmetje prilagoditi ali pa se soočiti z možnostjo, da bodo morali dejavnost kmetovanja opustiti.
Nizozemska vlada je tako objavila nove načrte za zmanjšanje emisij. Potem ko je bila leta 2018 uvedena omejitev fosfatov, je zdaj poudarek na dušiku. To bi lahko ponovno znatno zmanjšalo prirejo mleka. Pred časom so rejci krav molznic že protestirali zaradi posebnih dovoljenj za pašo. Da so pokazali nestrinjanje, so svoje krave puščali v hlevu in na ta način protestirali proti »absurdni« nitratni politiki.
Kmetje se bodo morali prilagoditi
»Iskreno sporočilo je ... da vsi kmetje ne morejo nadaljevati svojega dela. Tisti, ki bodo nadaljevali, pa bodo verjetno morali kmetovati drugače,« je vlada zapisala v svoji objavi. Po pojasnilih je vlada v preteklosti že pozvala kmete, naj za živino, ki proizvaja amonijak v urinu in blatu, uporabljajo krmo, ki vsebuje manj beljakovin, da bi s tem zmanjšali izpuste amonijaka. Ta težava je še posebej velika predvsem na Nizozemskem, ki je znana po svojih intenzivnih kmetijskih praksah z velikim številom živine na majhnih površinah. Država je sicer druga največja svetovna izvoznica kmetijskih izdelkov, hkrati pa ena največjih evropskih proizvajalk toplogrednih plinov, zlasti izpustov dušikovega oksida, pri čemer največjo krivdo temu pripisujejo hlevskemu gnoju in gnojilom. Vladni načrti se sicer ne nanašajo samo na kmetijstvo, temveč tudi na gradbeništvo in promet.
Kot pravijo v kmečki organizaciji LTO je nerazumljivo, da se ta daljnosežni proces sproži brez predhodne družbene, kulturne in ekonomske ocene posledic. Vlada namerava za »čistejše« okolje porabiti 25 milijard evrov, nima pa analize posledic, da bo izginilo na tisoče kmetij, so zapisali na svoji spletni strani.
Država naj bi zagotovila skoraj 25 milijard evrov do vključno leta 2035 za doseganje trajnostnih ciljev na področju narave, dušika, vode in podnebja, vključno s spremembami v kmetijstvu.
Kmetje na cestah
Kmetje se ne strinjajo z vladnimi odločitvami in že več kot teden dni protestirajo. Na tisoče kmetov se je s traktorji podalo na ceste in avtoceste in opozorilo se je sprevrgel v množičen protest proti vladnemu načrtu, ki se še nadaljujejo in celo stopnjujejo.
Tako so kmetje zaprli številne ceste, avtoceste, tudi tisto, ki meji na Nemčijo. Polivanje zgradb z gnojevko je postala stalnica, med drugim so z gnojevko zalili hišo okoljske ministrice Christianne van der Wal. In to kljub temu, da so jo varovali policisti. Kmetje so s traktorjem prebili policijsko barikado povrh so policijski avto napolnili s senom.
Policija trdi, da so stvari ušle iz nadzora in da so kmetje prekoračili mejo zdravega razuma.
Se obeta veliki protest tudi pri nas
Zagotovo, pravi Anton Medved, predsednik Sindikata kmetov Slovenije, ki so kolegom iz Nizozemske že poslali podporno pismo, v katerem želijo, da se jim uresničijo vse zahteve. Medved je ob tem dejal, da so nizozemski kmetje dober zgled slovenskim. »V slogi je moč in vsi nizozemski kmetje so pri tem enotni, da se jim dovoli pravica do kmetovanja, predvsem pravico do pridelovanja hrane. Vladne zahteve so v tako kratkem času neuresničljive, razen če kmetje izpraznijo hleve. Ali Evropa želi pridelavo hrane ali da smo »komunalci« na deželi in skrbimo za kulturno krajino. Če je tako, naj komunalne storitve tudi pošteno plačajo, tako kot je plačana javna komunalna služba.«
»Zelo velika verjetnost je, da bomo morali tudi slovenski kmetje do jeseni na ceste. Ne vidim druge rešitve, saj se naš položaj iz dneva v dan poslabšuje. Tako slabega stanja ne pomnim, da bi bile cene repromateriala tako visoke, odkupna cena pa se zadnje tedne v vseh kmetijskih dejavnostih znižuje. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je neodzivno na naše pozive. Želimo namreč, da se v okviru delovne skupina za blaženje energetske in prehranske draginje pri predsedniku vlade, takoj vzpostavi dialog, kako »rešiti« slovenskega kmeta, da bo še naprej kmetoval. Številni zadnje čase opuščajo svojo dejavnost, saj ne vidijo več smisla naprej, da delajo na rodni grudi. V prehranski verigi je kmet potlačen na dnu, finančno posluje izredno negativno, živilsko predelovalna industrija in trgovine pa s ponosom izkazujejo svoj letni dobiček. Tako več ne gre naprej. Je rešitev nizozemska različica uveljavljanja zahtev?« se sprašuje Medved in dodaja, da tokrat mislijo zelo resno in začetega protesta ne bodo zaustavili z drobtinicami. »Omogočite nam dostojno plačilo za naše delo!« še dodaja Medved, ki poudarja, da so vsi poudarjajo, kako je pomembna prehranska varnost Slovenije, pozabljajo pa, kdo skrbi za to varnost pri nas.
