Od srede so se protesti kmetov na Nizozemskem znova množično razplamteli. Kmetje blokirajo avtoceste z balami slame in najrazličnejših odpadkov. Premier Mark Rutte je obliko demonstracij ostro obsodil.
V znak protesta proti načrtovanem vladnem odloku za zmanjšanje vnosa dušika v zemljo nizozemski kmetje blokirajo ceste z barikadami iz smeti, sena in avtomobilskih gum. Nekaj požarov je bilo tudi podtaknjenih, poroča prometna uprava. Nastali so dolgi zastoji.
Čistilna dela se vlečejo še danes; ponekod so jih motili demonstranti. Oblasti so opozorile na nevarne situacije za voznike avtomobilov. Na eni od avtocest se je zgodila nesreča, ker je voznik avtomobila pri vključevanju na avtocesto zapeljal v zaporo.
Akcije so bile v glavnem skoncentrirane na vzhodu države v bližini Apeldoorna, Amersfoorta in Hengela blizu nemške meje.
Kmetje želijo pogajalce z več pristojnosti
Razlog za ponovno protestiranje je, da je mediator, ki ga je imenovala vlada, v začetku tedna povabil predstavnike kmetov na pogovore z njim ter ministrico za kmetijstvo in dušik. Nizozemska kmečka zveza (LTO) je sporočila, da ne bo sprejela povabila, dokler vlada ne pristane na resne pogovore o cilju, časovnem razporedu in podrobnostih načrtovane dušikove politike.
Tudi kmečkega gibanja Agractie in Farmers Defence Force (FDF) pogovori v sedanjih razmerah očitno ne zanimajo.
Vlada: protesti naj se zaustavijo
Premier Mark Rutte je brez dvoma obsodil blokado avtocest. "Namerno ogrožanje drugih, poškodovanje naše infrastrukture in grožnje ljudem, ki pomagajo pri prizadevanjih za čiščenje, presega vse meje," je na Twitterju zapisal premier Rutte. Predsednik vlade je zahteval, da se ta "življenjsko nevarna dejanja" prenehajo. Rutte je še dodal, da je v blokade vključena le "majhna skupina kmetov". Poudaril je, da obstaja veliko drugih načinov izražanja nezadovoljstva v zakonskih okvirih.
Zakaj protesti kmetov?
Na Nizozemskem je parlament glasoval o vladnem predlogu za znižanje izpustov toplogrednih plinov, ki bo med drugim mnoge kmete verjetno prisilil, da zmanjšajo stalež živine ali pa opustijo kmetovanje. Ministri to imenujejo kot neizogibni prehod na čistejše kmetovanje.
Postopek teče že vse od leta 2019, toda v junija letos je ministrica Christianne van der Wal, vznemirila kmete s predstavitvijo kontroverznega načrta v 10 korakih, ki je začrtal en ključni cilj: tri regije – dolina Gelderse, Severni Brabant in Limburg – morajo do leta 2030 zmanjšati emisije dušika za več kot 50 odstotkov.
Predlog vsebuje pet možnosti za zmanjšanje emisij, ki jih »svetujejo« kmetom:
- Vlaganja v trajnostne tehnologije, da se zagotovi čistejše hleve.
- Prehod na krožno kmetijstvo (tj. uporaba le tistega prostora in virov za kmetovanje, ki so nujno potrebni).
- Prilagoditev poslovnega modela kmetije (tj. omejitev števila živine, menjava kultur, ki jih prideluje kmetija, uporaba kmetije za kakšno drugo dejavnost).
- Selitev.
- Opustitev kmetovanja.
Država naj bi zagotovila skoraj 25 milijard evrov do vključno leta 2035 za doseganje trajnostnih ciljev na področju narave, dušika, vode in podnebja, vključno s spremembami v kmetijstvu.