Oj kmetje, kdo vas sploh še ljubi

17 marca, 2023
0
0

Z zaskrbljenostjo smo vstopili v koledarsko pomlad, nič kaj spodbudnih novic niso deležni kmetje. In to velja za vse kmetijske dejavnosti, čeprav je kot vedno največ govora o odkupnih cenah mleka in mesa. Seveda ne moremo mimo neizprosnega uvoza pridelkov in izdelkov živilskopredelovalne industrije in trgovin – vse v želji po čim večjem dobičku, za povrh pa nas od kmetovanja odvrača še nova skupna kmetijska politika, ki je podlegla pritiskom ekstremnih okoljskih organizacij. Ni več pomembno, da se pridela in kaj se pridela, saj se kmete vse bolj opredeljuje kot poceni komunalno službo.
Pojdimo po vrsti. Šele čez mesec ali dva se bo vedelo, koliko govejega mesa je bilo naenkrat uvoženega iz Poljske. Mesnopredelovalna industrija je ugotovila, da rejcem preveč plačuje za pitano govedo, zato se je odločila za uvoz mesa, ki je bilo sicer dobre kakovosti, a s tem se je trg »nasitil«. Posledično mladi biki in telice ostajajo pred vrati klavnic. Ponudbe je naenkrat preveč, cena je v 14 dneh padla za pol evra in se sedaj večinoma giblje okrog 4,40 evra za kilogram mesa. Še enkrat se je pokazalo, da je t. i. mesna veriga krhka kot kost kakšnega rahitičnega teleta! Nič bolje ni z odkupno ceno mleka, ki se znižuje po dva centa na mesec. Ker so vedno za podražitve krive kmetove cene pridelkov, bi bilo zdaj pričakovati, da se bodo znižale prodajne cene mleka v trgovinah. Se je kaj takega že kdaj zgodilo? Se je recimo pocenil kruh zaradi nizkih odkupnih cen pšenice?
Ja, veletrgovci imajo še več masla za ušesi. Le kako naj si drugače razlagamo, da ima eden od njih meso mladega pitanega goveda brez kosti v akciji po 7,89 evra za kilogram. In to za Izbrano kakovost Slovenija. To pomeni, da je bila žival vzrejena in zaklana pri nas. Ob tem oglašujejo, da jim pošteni partnerski odnosi z dobavitelji omogočajo, da lahko za vrhunsko domače meso zagotavljajo stabilno in pošteno ceno.
Narobe svet! Popolno razvrednotenje slovenske kakovosti! To je čisti dumping za privabljanje kupcev v trgovino! Ali pa je uvoženo meso v skladiščih čez noč postalo slovenskega porekla? Je to pošten partnerski odnos, če vemo, da rejec za bika s 400 kilogrami mesa dobi okrog 1850 evrov (skupaj z davkom), potem pa klavnica in trgovina prodata to meso in s tem zaslužita skoraj 2000 evrov! Kmet pa mora kupiti tele, ga rediti, trdo delati …, na koncu pa dobi le 40 do 45 % od maloprodajne cene mesa tega bika! In za povrh je »pribit na križ«, češ da je on tisti, ki ima drago osnovno surovino, zato je vse v verigi dražje.
Lahko se tudi vprašamo, kaj nam je pri govejem mesu sploh prinesla shema Izbrana kakovost Slovenija. Ne vidim nič pozitivnega. S tem da klavnice odkupijo in trgovina proda meso črno-belega goveda po izredno nizki ceni, nismo naredili popolnoma nič. Ali pa da v okviru sheme meso iz uvoza postane kar naenkrat slovensko in se prodaja v okviru taiste sheme!
Medtem pa se v priznanih italijanskih restavracijah »mastijo« s kakovostnim mesom naših bikov in telic lisaste ali mesne pasme. Kot kaže, bodo še naprej uhajali čez mejo, saj je našim klavnicam težko plačati 20 centov več za kilogram mesa. Da pa bi potvarjanje preprečili z masnimi bilancami, pa je, kot kaže, le oddaljen sen. Nalijmo si čistega vina – določenim v verigi vzpostavitev bilanc ni v interesu.
Anomalij je še več, predvsem je na celi črti padla skupna kmetijska politika s svojim strateškim načrtom. Bili smo na kar nekaj predstavitvah in pri tem žal opazovali brezvoljnost kmetov zaradi novih ukrepov, ki jim bodo naslednjih pet let krojili kmetovanje.
Obveze, kontrole, zahteve – to so bile največkrat izrečene besede. Po prvih reakcijah sodeč, to marsikoga ne bo več prizadelo. Nekateri so namreč že odločeni narediti korak dlje. Enostavno prodajajo živino in opuščajo kmetovanje. Kmetje takih pravil oziroma ukrepov ne morejo razumeti.