Kaj imata smučanje in kmetijstvo skupnega? Najbrž ne veliko, razen da kmetje včasih s pašo ali košnjo skrbijo, da se smučarske površine ne zarastejo. No, Marko in Petra Medved imata nekaj več. Spomin, da sta se na smučanju leta 2012 odločila, da bosta prevzela stričevo kmetijo in začela kmetovati.
Na nadmorski višini 700 metrov in razgibanem terenu Belih Voda v bližini Šoštanja je prišla v poštev samo reja govedi. Bolj pitanje telet do končne mase 600 kilogramov, kot pa recimo reja krav molznic. Namreč Petra je bila takrat še študentka, Marko pa je delal na terenu. »V hlevu sva želela imeti 12 bikov. Preračunavala sva, da bi bil to dodaten zaslužek vsak drugi mesec, če vemo, da pitanje traja skoraj dve leti. Že kmalu sva si premislila in si dejala. Zakaj ne bi redila še več bikov, tako da bi v povprečju vsak mesec nekaj dodatnega zaslužila, saj nam je kmetija to omogočala. In v hlevu je bilo že leto dni kasneje 24 telet. Kmalu je bilo v hlevu 50 živali, danes jih je v povprečju do 80.
Marko daje veli poudarek pri pripravi krmnega obroka. Voluminozne krme je letos precej več kot lani. Če je lani bilo vsega skupaj 216 okroglih bal, so jih letos že pri prvi košnji našteli 186 premera 135 cm. Kakovost je zaradi več primesi slabše kakovosti, saj so morali večji del površin pokositi takoj po dežju. Sicer imajo na kmetiji svojo balirko, z njo opravljajo tudi strojne storitve.
Kmetija Medved
Marko Medved z ženo Petro obdeluje okrog 12 hektarjev lastnih kmetijskih površin, 23 hektarjev je gozda. Koruzo imajo posajeno na 7 hektarjih najemnih površin v dolini. Površine so oddaljene skoraj trideset kilometrov, vendar za krmljenje govedi je potrebna energetska krma. V hlevu je trenutno 60 govejih pitancev, povečini so to telice. Poleg prireje govedi na kmetiji opravljajo strojne storitve spravila krme, obdelave tal, sečnjo hlodovine in čistilna dela v gozdu ter razrez lesa.
OGLEJTE SI TUDI VIDEO O KMETIJI MEDVED
Marko je živel na stričevi kmetiji do sedmega leta starosti, ko so starši zgradili hišo čez cesto. A njegova mladost in življenje je še vedno potekalo na kmetiji. »Vsak dan sem bil v stiku z živalmi, saj sem dolge popoldneve kot otrok preživel pri stricu in pomagal v hlevu. Delo me je veselilo in tudi moja žena nima dveh levih rok za kmetovanje. Odrasla je na kmetiji in ni nama bilo težko se pravilno odločiti. Pri izbiri dejavnosti pa sva nekoliko pomišljala. Delal sem na terenu, tudi v tujini. Zato je bilo mlečna prireja na začetku neizvedljiva. Pa vendar sva pri načrtovanju sedanjega hleva razmišljala v smeri gradnje, ki konstrukcijsko omogoča preusmeritev na mlekarstvo. Ko sem se zaposlil na kmetiji in se začel ukvarjati z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji je moje delo zelo razgibano, tako da reja pitancev pride bolj v poštev.
Luka in Nejc imata veliko veselje do živali. Že zjutraj jo ucvreta v hlev, kjer očetu pomagata potiskati krmo v jasli.
Bele Vode brez belih voda
Bele Vode ležijo na območju Šaleške doline, na meji s Savinjsko dolino. Nad strugo potoka Slanica, pod vasjo, se med z gozdom poraščenimi stenami nahaja znamenitost Šaleške doline - Mornova Zijalka. Je arheološko najdišče iz starejše kamene dobe, v katerem so našli dve koščeni harpuni in konico. Jama je služila tudi antičnim prebivalcem, saj so v njej našli večje število antičnih drobnih najdb. Ko smo vprašali, zakaj ime Bele Vode, nam ni znal točno odgovoriti. Prej bi dejali, rjave vode ob vseh teh ujmah. Nedaleč nad vasjo poteka romarska pot na Sveti Križ, kjer v dveh cerkvah hranijo križ, ki naj bi odpravljal težave ljudi.
Pogled z domačije na Sveti Križ, na katero se podajo številni romarji.
Pustil službo in postal mladi prevzemnik
Kmetija ves čas počasi raste in se razvija. Nakup telet iz številnih hlevov se prevečkrat pokaže tudi kot ne najbolj primeren, saj je možnost okužb živali s pljučnico in driskami neizogiben. A na začetku ni šlo drugače. Nakup avtomata za napajanje se je pokazal kot smotrna naložba, saj so s tem prihranili precej časa in tudi živali so se lepše razvijala. Vendar to ni bilo to, kar smo si želeli, pravi Marko: »Hlev je postajal premajhen, polovica je bila nefunkcionalna, saj smo imeli neizkoriščene prostore in priveze, ki niso v skladu z dobrobitjo živali. Res je tudi, da smo si z javnimi razpisi kupili nekatere stroje in postali bolj storilni. Toda v hlevu sva si želela še več živine in to je bilo mogoče le s povečanjem hleva. Ali pa da bi zgradila novega.«
Odločitev je padla leta 2017. Marko je pustil službo, ki ga je zaposlovala ves dan, prevzel stričevo kmetijo in uradno postal mladi prevzemnik. V načrtu je imel na javnem razpisu zaprositi za del sredstev za gradnjo novega hleva, vendar je bil pri tem neuspešen. A Medvedovi niso vrgli puške v koruzo. Odločili so se za gradnjo v lastni režiji. Predvsem zaradi dejstva, da so se začeli materiali takrat zelo dražiti in če bi čakal na naslednji razpis, bi bila gradnja že dvakrat dražja.
Hlev je bil dokončan pred dvema letoma. Gradnja je stala 80 tisoč EUR brez DDV. Seveda to je mogoče le v lastni režiji z lastnimi sredstvi. Marko ima namreč tudi stroj za izkop zemlje ter lasten les in žago.
Z veliko vlaganji in posodabljani, brez kreditov na kmetiji ni šlo. Da so posodobili strojni park so leta 2013 vzeli prvi kredit za nakup traktorja. Tudi pri vseh večjih naložbah so vzeli kredite, odplačujeta zadnjega za gradnjo hleva do leta 2025.
Gradnja hleva v lastni režiji
Cela družina, sorodniki in prijatelji so zavihali rokave in se podali v dolgotrajno delo, saj so na kmetiji iznajdljivi in si znajo organizirati delo. Že rušenje starega hleva in izkop je bil velik zalogaj, ki so ga v veliki meri lahko opravili z lastnim bagrom. Tudi nadaljevanje gradbenih del je šlo po načrtih, le za vezavo ostrešja so na pomoč poklicali usposobljeno osebo. Precej stroškov so si prihranili s sečnjo lastnega gozda in razrezom lesa. Po letu dni dela Marko z zadovoljstvom ugotavlja, da so tudi prihranili precej. Predračun za naložbo je znašal okrog 250 tisoč EUR, hlev pa jih je na koncu stal okrog 80 tisoč EUR brez DDV. Na vprašanje, koliko lastnega dela je vloženega v objekt pa Marko pravi: »Niti sam več ne vem. Bili smo vsak dan zapreženi v gradnjo, zahvaliti se moram mojemu staremu očetu, ki je res vsak dan pomagal pri izvedbi del. Tudi trije bratranci so po svojih močeh pomagali, sorodniki in prijatelji pa so bili vsak dan pri nas, ko se je postavljalo ostrešje.
Hlev je izredno prostoren z visokim ostrešjem.
Povečanje črede s teleti iz Latvije
Nov hlev so tako dokončali leta 2021. »Pri nas je že običaj, da ko gradiš hlev, imaš vedno premalo denarja za njegovo dokončanje. Tako moramo urediti zunanjost, zgraditi načrtovane strojne lope. Denarja ni bilo niti za vhlevitev novih živali, saj krme smo imeli dovolj in tudi prostora za živali, čreda pa je bila premajhna. Rešitev nam je ponudila Kmetijska zadruga Šaleška dolina s katero vsa leta odlično sodelujemo in nam odkupuje govejo živino. Dogovorili smo se, da vhlevimo leto dni stare telice, žive mase okrog 240 kg. Pripeljali so jih 39 in naša čreda se je čez noč povečala na 80 glav, kar je tudi bil načrt ob sami gradnji.
Ta poteza se je izkazala kot zelo primerno za našo kmetijo. Ne rabimo več napajati mlada teleta, izognemo se številnim boleznim v hlevu. Telice so bolj mirne kot biki, pri odkupni ceni skoraj ni razlik, saj tuji kupci cenijo nekoliko bolj zamaščene živali, ki imajo bolj marmorirano meso. Ob vprašanju, ali bodo na kmetiji povečevali čredo, Marko odgovarja, da ne mislijo: »80 glav bomo redili ob dobrih letinah koruze. Če bo koruza kakšno leto slabše uspevala, bomo kupili manj živali. Ne mislimo kupovati krme, saj je ta trenutno predraga. Ob tem pa je ob takšnih velikosti hleva in zmernem številu živali, njim bolj udobno.
Nekaj dni pred našim obiskom so prodali 21 telic s povprečno živo maso 575 kg. Plačane so bile v povprečju po 2,65 EUR na kg žive mase.
Kakovostna voluminozna krma
Tudi zato vse napore vlagajo, da čim več krme pridelajo že v spomladanskem času, da lahko živalim ponudijo popoln krmni obrok. Če smo prej zapisali, da je koruzna silaža energetsko pomembna krma, pa dragocene beljakovine dobijo z zgodnjim odkosom in pa setvijo travno-deteljne mešanice: »Jesenska setev semena po spravilu koruze je za nas izredno pomembna, da je opravljena pravočasno. Če so idealne vremenske razmere, nam uspe pospraviti dva odkosa, in sicer prvi v začetku aprila in drugi do 20. maja. Takoj nato sadimo zgodnje hibride koruze in poskrbimo, da so površine pravilno pognojene. Metuljnice nam omogočajo dober pridelek, saj je prst humusna in zračna.
Živali ležijo v globokem nastilju. Slama in žagovina sta se izkazali kot najbolj primerni za nastilj. Boksi so narejeni premišljeno. Živali se zapre v sprednji del pri jaslih, kjer so rešetke, zadaj se lahko bokse očisti s traktorskim nakladalnikom. Gnojnica se zbira v jami pod hlevom, kjer jo dvakrat dnevno premešajo, da potekajo aerobni procesi. Zadnje tedne so gnojnici dodali aditive, za pravilnejšo razgradnjo. Smrada skoraj ni, dodatek je sofinancirala občina Šoštanj.
Delo v gozdu
Veliko dela je te dni v gozdovih, kjer s prijateljem opravljata posek hlodovine oziroma bolj reševanje lesne mase po vetrolomu. Zadnje sanitarne sečnje se dobro spominja, ko je staknil resno poškodbo. Pri podiranju drevesa je le tega odbilo in Marka udarilo po glavi. »Razbilo mi je čelado, odkrušilo zob in ostal sem vkleščen pod drevesom. Nekaj mesecev sem bil v rehabilitaciji. Nesreča se hitro zgodi, zato smo številni hvaležni tragično preminulem Janku Mazeju, ki nas je spodbujal, da smo naredili različne tečaje iz varstva pri delu z motorno žago in nacionalno poklicno kvalifikacijo za gozdarskega sekača. 
Ko je čas, s stricem opravljata razrez lesa na 9,6 metrski žagi. Storitve opravlja tudi drugim, največkrat so to izdelki za ostrešje, precej razreza pa je drobnega, pripravlja namreč deske za palete in material za okoliške mizarje.
Da je sečnja in spravilo lesa, pomembna dodatna dejavnost, potrjuje tudi naložba v nakup specialne mehanizacije. S pomočjo evropskih sredstev smo v okviru javnega razpisa kupili gozdarski vitel in gozdarsko prikolico. Brez teh sredstev bi si težko privoščili tako drago naložbo, zato smo zadovoljni, da kmetje in drugi uporabniki lahko koristimo tovrstna sredstva.
