Vrh ledene gore bi opisali dogodek na turistični kmetiji Protner v Vodolah pri Mariboru, ko je v času sneženja Bojan Protner v svoji obori na kupu našel poklanih 22 odraslih damjakov. Dva potepuška psa, mešanca, eden naj bi bil v tipu nemškega ovčarja, drugi pa v tipu borderskega ovčarja (border colli) že dobro leto v duetu koljeta ovce, damjake, srne in drugo žival. Po podatkih veterinarke Katje Kokot naj bi bil njuno »lovsko območje« zelo obširno, v premeru cca.10 km, a večinoma so poklane živali na območju Maribora, točneje predela Malečnika, zadnji primer pa je bil tik za občinsko mejo in sicer v občini Pesnica.

»Še vedno ne morem verjeti, da se lahko to zgodi v eni sami noči,« nas je kot vedno prijazno sprejel Bojan Protner na turistični kmetiji, sicer se na kmetiji predvsem ukvarjajo s pridelavo vrhunskih vin. »Čeprav je obora dobro zavarovana z dvometrsko ograjo, dodatno je živali varoval električni pastir, pa si nisem mislil, da bosta živali prišli v oboro pod kanalom, kjer so bili nastavljeni betonski stebri. Nekako sta odrinila enega od teh, čeprav vsak tehta 30 kg in nato spodkopala luknjo. Nič ju ni potem zaustavilo.

Psa sta v dobrem letu poklala že skoraj 100 živali

Razumel bi, da bi mi poklala žival ali dve in se najedla sveže krvi in mesa, a kot kaže psa koljeta iz užitka in nagona,« pripoveduje Bojan Protner in doda, da so živali tehtale v povprečju 80 do 90 kg, ki še doda, da so bile živali skupaj vredne več kot 20 tisoč evrov. Na vprašanje, ali bo naselil nove živali, Bojan Protner odgovarja, da zaenkrat vsekakor ne, dokler bosta potepuška psa na pohodu.

Kdo je odgovoren za odlov psov

Veterinarka Katja Kokot že dalj časa spremlja delo potepuških psov. »Pristojne ustanove se enostavno ne zganejo in končajo krvavo pot omenjenih živali. Izgovarjajo se, da nimajo pristojnosti za ali odlov, ali pa sploh nočejo priznati, da sta za pokol kriva psa. Vaščani jih spremljajo že leto dni, imamo dokazne materiale kot so slike, videoposnetke, dlake, očividce, ki so videli kako psa preganjata divje živali, celo, na vsaj štirih mestih sta bila videna med samim pokolom. Zakaj ne pride nihče na kmetijo po dokazne materiale, med drugim imamo črno dlako že iz večih lokacij pokola. Tudi sledi (odtisi šap v snegu) obeh živali z zagotovostjo veterinarke trdim, da so pasje in ne šakalove. Ne glede na moje mnenje pa je za ugotavljanje, katera žival je izvedla pokol, pooblaščen Zavod za gozdove. Le ta je v vsaj šestih primerih pisno in nedvoumno po ogledu terena in zaklanih trupel potrdil, da gre za dva psa. Še več, spomladi 2023 je bila iz ene od ugriznih ran odvzet vzorec sline, iz katere je bilo dokazano, da gre za psa. Prav tako se iz načina lova in same ugrizne rane vidi, katera žival izvaja pokol. Gre za vzorec, ki je enak pri vseh pokolih, pokoli so krajevno omejeni, število poklanih živali pa se z vsakim novim pokolom stopnjuje. Psa, ki pokoljeta 22 damjakov naenkrat, nista začetnika v tem, sta visoko izurjena lovca.«

Katja Kokot nadaljuje: »Vprašanje, kdo je odgovoren za problematiko, smo naslovili na Zavod za gozdove, UVHVVR (glavni urad in urad Maribor), Medobčinsko redarstvo, Mestno občino Maribor, Lovsko zvezo, Lovsko inšpekcijo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ter lokalne lovske družine. Iz Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin z navedenim direktorjem inšpekcije Fabianom Kosom so mi odgovorili, da za je za zapuščene/prostoživeče domače živali odgovorno pristojno zavetišče.

Zavetišče za živali izvaja javno službo in je dolžno odloviti prostoživeče pse, četudi to predhodno vključuje zbiranje informacij o gibanju teh psov. Kolikor tega sami ne zmorejo, bi lahko najeli zunanjega izvajalca, nastavili pasti, iskali z droni ali sledilnimi psi. Zavetišče mora zagotoviti odlov in ne samo čakati, da kdo drug ulovi psa in ga nato pridejo samo iskati. Gre za prostoživeča psa z neznanim zdravstvenim statusom, ki se že več ko leto dni prosto gibljeta po terenu in sta v stiku tako z divjimi kot domačimi živalmi. Trpljenje živali, ki so surovo zaklane, je veliko, vsi, ki smo to videli v živo, smo doživeli eno veliko grozo. Sprašujem se, kje so sedaj društva za zaščito živali.«

Ni nam dovoljen ulov nelovne divjadi

Odzvala se je tudi Lovska zveza Slovenije: »Zakon o divjadi in lovstvu lovcem ne dovoljuje, da bi lovili živali, ki niso lovna divjad. Etični kodeks pa nam ne dovoljuje, da bi jemali življenje bitjem takrat, ko to ni potrebno. Psi, ki napadejo druge živali so v pristojnosti veterinarske inšpekcije, ki ne more kar odrediti usmrtitve teh psov, ampak jih mora najprej odloviti, odpeljati v zavetišče, ugotoviti, kdo je njihov lastnik, zakaj so te živali napadle, oceniti njihove vedenjske vzorce in oceniti, ali je take živali še smiselno obdržati pri življenju. Na teh podlagah se šele lahko odloča o usmrtitvi živali, nikakor pa ne na poziv kogarkoli, da bi lovci, policisti, vojaki ali kdorkoli, ki je oborožen, tako žival usmrtil. Lovci nismo upravičeni odvzeti življenje živali, ki ni lovna divjad, ki je v človeški oskrbi, in za katero so zadolženi drugi. To je odgovornost lastnikov in odgovornih organov, to je veterinarske inšpekcije, ki odredi, kako se s to živaljo ravna. Naj ljudje ne pritiskajo na lovce in naj jih nimajo za odgovorne za življenja in dejanja domačih živali.«

Katja Kokot zaključuje: Pa kaj živimo v pravni državi ali v totalni anarhiji? Kdo bo ustavil to? Kaj če ta dva psa zbolita za steklino? Kaj če sploh nista cepljena ali čipirana, njun zdravstveni status pa ni znan? Kaj če napadeta otroka, sprehajalce? Kaj bomo potem?! Kdo bo za nedelo odgovoren?

Prebivalci se sprašujejo, zakaj se ustanove ne lotijo odlova psov? Moramo čakati, da bosta namesto rejnih živali in divjadi, v prihodnje napadla kakšnega sprehajalca ali celo otroka na domačem dvorišču?