Tudi tokrat je zaradi trenutnih razmer zaradi epidemije COVID-19 občni zbor Društva rejcev govedi črno-bele pasme potekal prek spleta. Predsednik društva Gašper Napotnik in strokovna vodja za črno-belo pasmo dr. Marija Klopčič sta skupaj z gosti uspešno organizirala zanimivo virtualno srečanje, ki ga je iz domačega naslonjača spremljalo čez 120 kmetov. Sicer volilni občni zbor načrtujejo letos avgusta.

Številne dileme glede prihodnjih ukrepov

Branko Ravnik, direktor Direktorata za kmetijstvo na kmetijskem ministrstvu, je podrobno predstavil samo vsebino strateškega načrta. Po predstavitvi smo bili priča razpravi, da sredstva ne bodo pravično razdeljena in ne bodo imela učinka. Strateški načrt bi moral biti dolgoročno naravnan in ga predvsem približati mladim, da se jim bo splačalo kmetovati in obdelovati kmetijske površine.

Kmetje dvomijo, da je progresivna lestvica točkovanja OMD površin sploh smiselna. To pa iz dveh razlogov. Prvi je, da se govori, da bo do uveljavitve SKP sprejet nov točkovalnik za določitev OMD območji in višino točk. Drugič, kakšna je smiselnost progresivne lestvice. Saj že samo točkovanje uvaja razliko v višini plačil, glede na zahtevnost območja. Zakaj torej dvakratno upoštevanje same zahtevnosti OMD področja? Kmetije, ki se ukvarjajo s prirejo mleka s tem izgubljajo največ.

Tudi tokrat je bilo precej razprav glede »zofa« kmetov. Torej kmetov, ki ne obdelujejo kmetijskih površin, jih dajejo v najem in sami uveljavljajo subvencije. Predlog kmetov ostaja: vsak naj s prodajo kmetijskih pridelkov in nakupom repromateriala dokazuje kmetovanje. Državni sekretar mag. Aleš Irgolič jim odgovarja, da pri najemu kmetijskih površin sodelujeta vedno dve osebi, ki se strinjata pod kakšnimi pogoji se bo najemalo površine. Mnenje vseh je bilo, da so včasih takšni najemi že na meji izsiljevanja. »Ali boš vzel v najem površine, ki jih potrebuješ za rejo ali pa jih kot najemodajalec ponudim tvojemu sosedu.« Nekdo je zapisal, da država enostavno noče rešiti teh težav, saj bi se čez noč znižalo število kmetov za 15 do 20 tisoč, kar pa bi dajalo slabo luč v Bruslju.

Kmetje se sprašujejo, zakaj se ne uveljavlja degresija na osnovno plačilo že pri 100 ha ali pa še manj, recimo na 60 ha. Tudi za sredstva v okviru KOPOP bi morala veljati degresija. Pravo nasprotje pa so OMD območja. Tu ni potrebe po degresiji sredstev, saj kmetje ne glede ali obdelujejo hektar ali 100 hektarjev kmetijskih površin, pridelovalni stroški so enaki.

Številne ekskurzije v letošnjem letu

Gašper Napotnik in dr. Marija Klopčič sta v nadaljevanju predstavila delo društva v preteklem letu in poročilo o izvedbi strokovnih nalog v okviru rejskega programa za črnobelo pasmo. Kot pomembne naloge sta navedla strokovna predavanja za rejce in mednarodno šolo mladih rejcev ter odbiro bikov in načrtno osemenjevanje bikovskih mater. V letošnjem letu želijo organizirati tečaj osemenjevanja v lastni čredi in dvodnevni tečaj strokovne korekcije parkljev z avstrijskim predavateljem (24. in 25. januar na Gorenjskem ter 1. in 2. februar na Štajerskem). Julija bo že osma tradicionalna mednarodna šola mladih rejcev v Novem mestu. Za konec novembra načrtujejo sodelovanje na evropski razstavi krav črno bele pasme v Veroni v Italiji s šestimi izbranimi kravami. Takrat načrtujejo tudi strokovno ekskurzijo za kmete z ogledom kmetij v okolici Verone. Spomladi načrtujejo strokovno ekskurzijo v Avstrijo z ogledom kompostnih in drugih modernih hlevov, avgusta pa strokovno ekskurzijo v Španijo.

Ena letošnjih najbolj pomembnih nalog društva bo priprava novega rejskega programa za obdobje 2022 – 2030. Pripraviti morajo analizo pomembnosti posameznih sklopov lastnosti krav, ponovno je treba pripraviti izračun ekonomskih tež in analizirati genetski napredek v zadnjih desetih letih. Novi rejski cilji za črnobelo pasmo bodo pripravljeni na osnovi želja rejcev, mnenj stroke in izračunov ekonomskih tež. Pri tem bodo sodelovali v konzorciju za genomsko selekcijo InterGenomics-Holstein in z Interbull-om.

Letošnje nagrajena krave

Po mlečnosti je bila najboljša čreda rejca Matjaža Rozmana iz Zadrage, ki je pri štiridesetih črno-belih kravah dosegel v standardni laktaciji (305 dni) povprečje 13.468 kilogramov mleka na kravo. Drugi je bil Gregor Ročnik iz Zavodnja pri Šoštanju s povprečjem 13.118 kilogramov, na tretje mesto pa se je uvrstil Slavko Studen iz Zaloga pri Cerkljah, ki je pri 27 črno-belih kravah dosegel povprečje 12.889 kilogramov mleka na kravo.

Nagrado za najboljšo prvesnico je prejel rejec Jožef Frangež za prvesnico SI 04809210, ki je namolzla 15.583 kg mleka v standardni laktaciji. Krava Dayana 8, rejca Gregorja Ročnika, pa je namolzla 19.792 kg mleka v četrti standardni laktaciji, v peti standardni laktaciji pa 18.824 kg mleka.

V Sloveniji je življenjsko mlečnost nad 100.000 kg pri črno-beli pasmi doslej doseglo 197 krav. Prva krava, ki je to mlečnost presegla, je bila krava Vera (ČB) iz črede Antona & Jureta Zidarja, leta 1994. Kar 131 nagrajenih krav so bile potomke slovenskih bikov, 54 krav potomk tujih bikov, 7 krav pa je bilo iz naravnega pripusta.

Mejo sto tisoč kilogramov je preseglo največ črno-belih krav doslej – skupno devetindvajset, od tega jih je kar trinajst z območja kranjskega kmetijsko-gozdarskega zavoda.

Nagrado za posebne rejske dosežke so prejeli rejci: Tomislav Spital iz Gaberk pri Šoštanju (krava Lina 42), Alojzij Kužnik iz Podlisca pri Dobrniču (za kravi Esmeralda in Samba), Slavko Studen iz Zaloga pri Cerkljah (Bučka in Rinka), Matjaž Rozman iz Zadrage pri Dupljah (Kava in Hama), Janez Konc z Letenic pri Golniku (Valči 18), Metka Ažman z Okroglega pri Naklem (Jaga), Janez Sajovic iz Predoselj pri Kranju (Dleta 23), Janez Škrjanc iz Seničnega pri Križah (Lisbona), Jožef Hajšek iz Sestrž pri Majšperku (Zeta), Anka Cizej iz Podvina pri Polzeli (Šima 23 in July 34), Go-KO d.o.o. iz Mlake pri Kočevju (SI 63830941), Zoran Fras iz Spodnjega Jakobskega dola (Zima), Rok Šket iz Bobovega pri Šmarju (Mirna 52), Anton Unuk iz Pongrc pri Cirkovcah (Čobika), Helena Skubic iz Vodic (Mura), Peter Jerala iz Žej pri Dupljah (Špehi 77), Janez Gaberšek iz Češenika pri Dobu (Buba), Martin Golob iz Dvora pri Šmartnem pri Litiji (Čipka), Franci Jurca iz Brekovic pri Žirih (Fara), Peter Orthaber iz Spodnje Polskave pri Pragerskem (Doba), Nejc Dolenc iz Vrbenj pri Radovljici (Bara 85 in Saba 18), Jure Zaplotnik z Letenic pri Golniku (Štanga) in Gregor Ročnik iz Zavodenj pri Šoštanju (Dayana 8 in Slapa 65).