Ni več takšnega prijateljstva, medsosedske pomoči kot nekoč, ko je vsa vas pristopila k delu in mimogrede v enem popoldnevu zbetonirala ploščo pri hiši ali pokrila streho. Pa vendar so še vasi, kjer poskušajo ohranjati vrednote prijateljstva na podeželju. Ena od teh so Bolehnečici pri Svetem Juriju ob Ščavnici.

Kot smo že večkrat zapisali, na Kmečkem glasu vedno radi opisujemo pozitivne in dobre zgodbe s podeželja in se ne ženemo za tem, da bi iskali afere v okviru rumenega tiska. Tudi tokrat je bilo tako, ko smo se odpravili v majhno vas Bolehnečici, kjer cela vas »diha« eden za drugega. Prijatelj za prijatelja, sosed za soseda.

Pet prijateljev v hlevu

Tako je tudi na kmetiji Vamberger, kjer prijatelji poprimejo za delo, ko gresta Boštjan in Nina s sinovoma Nejcem in Žigom na krajši dopust. Pet prijateljev tedaj poprime za delo na kmetiji; se pravi zjutraj in zvečer pomolzejo 55 krav, nakrmijo živali, poskrbijo da odstranijo gnoj iz ležalnih površin in za nastil. Kdo so ti vrli fantje, ki se zberejo in poskrbijo za živali. Aljaž Žunič in Ninin brat Denis Slavič skrbita za molžo, Matevž Žunič hrani krmi teleta, Filip Kuri so naložena nekoliko bolj »umazana« dela, saj opravlja kidanja pri vseh živali, Kristjan Kaučič, sveže poročen, pa krmi vse živali z mešalno krmilno prikolico.

Fantje imajo pozitivno bilanco staleža govedi v hlevu v času njihovega opravljanja dela, in sicer +3. V dveh letih so imeli štiri porode in en pogin krave.

Delo ni enostavno, saj morajo biti predvsem krave pri molži navajene »tuje« roke. Kaj hitro se zgodi, da krave doživijo velik stres, če se zamenja oseba pri molži. Pri Vambergerjevih je drugače, saj so krave zelo navajene na Denisa. Ta pozna vse krave po imenu in tudi njihov značaj. Celo bolje, kot na domači kmetiji, pravi Aljaž, ki dodaja, da za domačo kmetijo ne ve, koliko živali redijo. Fantje dodajajo, da nimajo kmetijske izobrazbe, vendar so že vse življenje v stiku z živalmi in kmetovanjem.

Odločitev za vsakoletno pomoč je »padla« lani, ko sta se Boštjan in Nina poročila. Denis bi v tem primeru zamudil dobršen del poročne zabave, kar ni bilo všeč ostalim prijateljem. Takoj so mu priskočili na pomoč in mimogrede postorili dela v hlevu. Tudi v času poročnega potovanja je bilo tako in fantje so se izkazali, saj so vsak dan namolzli 50 litrov več kot namolzejo domači, brez vsakega mastitisa. Fantje dodajajo da so uspešni zato, ker se kravam dopade, da jih molzejo mladi fantje brez majic.

Vas Bolehnečici šteje 30 hiš in 120 prebivalcev. Večina še vedno kmetuje in vas je ena najbolj kmetijskih pri nas. Številna dela opravljajo skupaj, kot so siliranja, ob prekrivanju strehe naštejemo tudi do 30 vaščanov, ki pomagajo pri delu. Dvakrat letno imajo druženje cele vasi, rejec prašičev v vasi podari odojke, gospodinja napeče domači kruh, pijačo in zelenjavo prinesejo vaščani. Če ima kdo rojstni dan, njegov jubilej v večini primerov praznuje vsa vas. Ko se zgodi poročni obred in praznovanje, vas najame varnostnika, obvestijo tudi Policijo, da pazi na hiše in morebitne vlome, saj so takrat hiše prazne. Tudi župnik večkrat omeni pri maši, da bi morala biti vsa Slovenija tako povezana in v slogi, kot je vas Bolehnečici in svet bi bil takoj lepši.

In kako se jim oddolžijo Vambergerjevi? Ob hlevu je v času zamenjave vedno poln hladilnik hrane in osvežilne pijače in kot dodajajo, dobijo tudi ključ od kleti. Dela postorijo natančno in vestno, tudi če so utrujeni kot mladi Filip od nočnega sprehoda. Kljub nagovarjanju naj se malo odpočije, se ne pusti prepričati, in šele po končanem delu zaspi v kakšnem kotu molzišča. Fantje obljubljajo, da bodo s tradicijo pomoči nadaljevali tudi v prihodnje. Še več, obljubljajo pomoč celega tedna, če se bosta gospodarja odločila, da otroke peljeta na daljši izlet.

Kmetija Vamberger

55 krav, skupaj 190 glav goveda redijo na kmetiji Vamberger. Obdelujejo 43 ha površin na 35 gerkih. Večina goveda je lisaste pasme, povprečna mlečnost znaša 8500 kg s 4,2 odstotka mlečnih maščob in 3,65 odstotka mlečnih beljakovin. Mleko je plačano le po 33 centov za liter. Leta 2017 so zgradili nov hlev tudi s pomočjo javnega razpisa, evropskih sredstev je bilo 45 odstotkov, investicija je znašala 680 tisoč evrov. Pod hlevom so lagune za gnojevko. Zunanjega zaradi pomanjkanja površin niso mogli zgraditi, bi pa bila naložba v tem primeru cenejša za 80 tisoč evrov. Če bi danes zgradili enak hlev, bi bila investicija za 200 tisoč dražja, namreč toliko so se podražili gradbeni material in delo. V času našega obiska so se pripravljali za siliranje trave na 13 hektarjih površin. Žena Nina je ves dan zgrabljevala krmo, Boštjan jo je vozil v silos, Ninin oče pa je poskrbel za tlačenje krme.