Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v Pivoli pri Mariboru na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede organiziralo javno posvetovanje o predlogu posameznih vsebin Strateškega načrta SKP 2023-2027, s čimer javna razprava traja do 15. avgusta 2021. Že večkrat smo opisali vsebino strateškega načrta, zato se bomo podrobneje posvetili predlogom kmetov in nevladnih kmečkih organizacij. Zbrani so ugotavljali, da je predlog slabo pripravljen in neusklajen s kmeti.

Predlog strateškega načrta je ukinitev plačilnih pravic, kar pomeni za večino kmetij, zlasti govedorejskih veliko zmanjšanje plačila po hektarju, je povedal Anton Hohler iz KGZ Ptuj. Izračuni kažejo glede na predlog strateškega načrta za vsaj dvakratno zmanjšanje, kajti prevideno je le 134 evrov za trajnostno kmetovanje, pri izpolnitvi pogojev okoljske sheme (SOPO) pa 157 evrov. Okoljske sheme bodo dosegale le zelo ekstenzivne kmetije, saj je dopustna obremenitev za ekstenzivni travnik le 0,75 GVŽ. Veliko kmetij ima po naših evidencah 400 do 500 evrov neposrednih plačil na hektar. Kako bodo pokrili ta izpad? Pri proizvodno vezanih plačilih za krave molznice se plačilo celo zmanjšuje (plačilo velja le za gorsko višinsko območje) od sedanjih 125 na 56 evrov pri kmetijah pod 300 točkami in 80 evrov pri kmetijah nad 300 točkami. Dodajajo sicer za podpore krave dojilje, vendar je predvideno plačilo zelo skromno 40 evrov po glavi.

Čeprav država želi prenesti v II steber kar 150 milijonov evrov investicije v gradnjo hlevov ne bodo podprte, razen v gorsko višinskih območjih, kljub temu, da imamo po ocenah preko 80 % kmetij, ki imajo vezano rejo.

Dobrodušno pa se načrtujejo podpore za gradnjo bioplinarn, pri katerih je za proizvodnjo bioplina dopustno celo uporaba kmetijskih pridelkov.

Namenjamo sredstva za prilagajanje na podnebne spremembe, za katere pa zopet ni sredstev za prilagajanje hlevov na vse večje poletne vročine (sistemi hlajenja živali). »Med drugim predlagamo, da se podprejo tudi tradicionalne pasme govedi in ne le konjev in prašičev,« je dejal Hohler.

Strateški načrt naj bo delo kmetov ne uradnikov

Anton Medved, predsednik Sindikata kmetov Slovenije ni pozabil besed predsednika Vlade RS Janeza Janše na kongresu Zadružne zveze letos na Brdu pri Kranju. Po njegovih besedah je takrat premier dejal: Kmetje si boste sami oblikovali skupno kmetijsko politiko in želim, da temu cilju tudi sledite. Želim, da je strateški načrt delo kmetov in ne uradnikov. Sindikat kmetov nasprotuje predlagani prestavitvi začetka degresije iz 70 na 30 hektarjev na ukrepu OMD in hkrati zahtevajo uvedbo degresije in kapice na neposrednih plačilih, proizvodno vezanih ukrepih in KOPOP-u. Nezadovoljni so tudi z dejstvom, da podpore prejemajo pravne osebe, ki obdelujejo skladova zemljišča, ob tem pa je njim namenjenih preveč sredstev v okviru javnih razpisov. Velika posestva dobijo okrog 40 odstotkov skupnega denarja, fizične osebe, torej kmetje pa 60 odstotkov. Ne pozabimo pa, da pravne osebe obdelujejo le 4 do 5 odstotkov kmetijskih površin pri nas. Vsekakor bi bila na travnatih površinah dobrodošla uvedba obtežitve z GVŽ, kar bi pomenilo, da tisti, ki le enkrat letno mulčijo površine, ne bi bili upravičeni do neposrednih plačil, ali pa bi bile te precej manjše. Podpira naj se pridelava in ne obdelava.

Nezadovoljen z dokumentom je tudi Andrej Rebernišek, direktor KGZ Ptuj. Številne kmetije bodo izpadle pri naložbah, sredstva v okviru javnih razpisov bi se morala deliti pavšalno po stroju ali pa po živali, tako pa bodo sredstva dostopna spet le za dva odstotka kmetov, ki izpolnjujejo razpisne pogoje in prejmejo največ točk. Travnat svet je treba nadgraditi z obtežbo, da se znebimo špekulantov, ki dajejo v najem kmetijske površine, sam pa pobira subvencije. Preveč sredstev se namenja živilsko predelovalni industriji, ki bi morala sredstva prejeti v okviru ministrstva za gospodarstvo. Vključiti bi morali še regijski vidik. Podravje je na primer izrazito kmetijsko območje.

Slovensko govedo za slovenskega kupca

Pripombo je podala tudi direktorica KGZ Maribor Irena Leonida Kropf. Ne le, da je dokument predolg, sprašuje se, ali bodo nizke podpore za krave dojilje prinesle kakšno korist, ko pa se vsa kakovostna spitana živina proda v tujino, sami pa jemo obreznine iz drugih držav. Ministrstvo naj z določenimi ukrepi poskrbi, da bo živilsko predelovalna industrija po dostojnih cenah odkupilo te živali. Dodaja še, da je dobro, da mladi čimprej prevzamejo kmetije, sprašuje pa se, kako pa naj se preživi tisti, ki kmetijo pri starosti 55 ali 60 let preda in še ne prejema pokojnine.

Na kmetijskem ministrstvu pričakujejo, da bodo do sejma AGRA pripravili dokument, ki bo upošteval tudi predloge javnosti. Kmetje pa se bojijo, da njihove pripombe spet ne bodo upoštevane. Do konca tega leta mora biti dokument usklajen in poslan v Bruselj.

Silvo Šlamberger, velik zelenjadar iz Zrkovc pravi, da so bili po dolgem času čakanja uspešni pri pridobitvi gradbenega dovoljenja za postavitev rastlinjakov, kakor tudi na javnem razpisu za sredstva. Zdaj pa so v dvomu ali naj sploh zgradijo rastlinjake. Že dalj časa imajo težave pri prodaji pridelkov, lani so zmulčili njive solate, zavrgli 800 ton krompirja, in tudi letos ne morejo prodati zelenjave, saj jo podjetja uvažajo predvsem iz Egipta. Trgovskim verigam je važen le dobiček in kupujejo kontejnerje odpisane zelenjave iz tujine, ki je za naše kupce še vedno dobra. Pogodb o sodelovanju se ne spoštuje, od naročene zelenjave, so jo v mesecu juliju odkupili le 20 odstotkov.

Strateški načrt pozablja na zelenjadarje in prašičerejce. Sodelujoči so dodali, da so ukrepi nejasni kar pomeni veliko negotovosti za kmete. Tudi ekološka pridelava je zastavljena preveč ambiciozno, kar pomeni vračanje evropskega denarja, če ne bomo izpolnili zastavljenih ciljev. Sredstva bi se moralo najti za prenosnike kmetij, vavčerji za pridobivanje znanj za kmete pa so neuporabni, saj imamo kmetijsko svetovalno službo.

Timotej Horvat je zastopal stališče mladih kmetov in dejal, da so tudi mladi proti prenosu 150 milijonov evrov sredstev in da se sredstva za II. steber zagotovi iz drugih virov ali v okviru EU ali iz nacionalnega proračuna. Standardni prihodek naj bo nastavljen tako, da ne izključuje malih kmetij, pri tem pa naj bo vanj vključen tudi prihodek iz gozdarske in dopolnilne dejavnosti. Pomembno je, da izplačilo za mlade prevzemnike ostane v dveh obrokih, da mladim ne bo treba odvajati previsoke dohodnine. Da pa bi mladi čimprej lahko prevzeli kmetijo, se mora poskrbeti tudi za prenosnike kmetij. Številni lastniki kmetij namreč ostanejo brez vsakršnega prihodka, potem ko kmetijo prepustijo mlademu prevzemniku. Znano je, da slovimo kot administrativno zahteven sistem birokracije, zato naj se v prihodnje ukrepi poenostavijo in naj bodo primerno ovrednoteni. Za konec je dejal, da se emisije toplogrednih plinov mora reševati globalno (primer govedina iz Brazilije, Egiptovski krompir) z davkom na uvoz.

Slab občutek glede dokumenta ima mladi koroški kmet Matej Brezovnik. »Na gorski kmetiji redimo dvesto glav živine. Ukvarjam se predvsem s prirejo mleka in mesa. Spremembe, kot jih predvideva trenutni predlog, za mojo kmetijo pomenijo konec. Glede na trenutno razmerje cen ekonomsko ne bi zdržali. Cene repromaterialov so visoke, prodajne cene pa nizke. Glede na predlog bi izgubil za 60 odstotkov neposrednih plačil, glede drugega stebra pa sploh ne vem, ali bi lahko kandidiral na razpisih. Zame bi to v skupnem pomenilo vsaj za 30-odstotni upad prihodkov. To pomeni, da bi zmanjkalo vse, kar je treba plačati za stroške dela in amortizacijo.«