Lucija Grahor se nam je ob obisku vtisnila v spomin kot umirjena kmetovalka, ki ve in zna iz svojega dela potegniti največ. Kljub temu, da je bila leta zaposlena v Kmetijski zadrugi Selnica ob Dravi, pa je leta 2010 pustila službo in se popolnoma posvetila kmetovanju. Vsako dejanje na kmetiji je od tedaj skrbno premišljeno in kupci njenih pridelkov in izdelkov se radi vračajo k njej. In le zakaj se ne bi. Na kmetiji Grahor namreč ponujajo več kot 20 različnih pridelkov in izdelkov iz sadja, predvsem so iskane marmelade in suho sadje.

Pa pojdimo po vrsti. Pričakovali bi, da znana kmetija iz Črešnjevca pri Selnici ob Dravi obdeluje tako kot nekatere druge tod, velike površine sadovnjakov. Pa ni tako. Na nekaj več kot 1,2 hektarja intenzivnega sadovnjaka letno zraste okrog 40 ton sadja. Večina se proda predvsem v vrtce, šole in na domu, okoli šest ton pa ga Lucija predela v različne dobrote. V sadne sokove in sirupe, žganja in likerje, marmelade in čežane, v suho sadje ter jabolčno vino.

Od sort jabolk so v nasadu sunrise, elstar, gala, zlati delišes, jonagold, topaz idared in fuji. Hruške sta sorti viljamovka in conference, slive pa sorte čačanska rana, herman, ersinger, čačanska najbolja, top first, top hit, top taste, stanley in valjevka. Kot pravi Lucija ima vsaka sorta svoj edinstven okus in je namenjena za drugo predelavo.

Do leta 1980 je bila kmetija Grahor tipična živinorejska kmetija. Lucijo pa je bolj veselilo pridelava sadja in od staršev si je sprva izborila polovico njive na kateri je že med študijem posadila 60 arov jabolk in to z lastnimi sadikami. Iz leta v leto je na kmetiji zraslo več sadja, tako da kljub pomislekom, je Lucija dobila preostalo njivo in krave v hlevu so zamenjali zaboji za jabolka, sodi za sok in jabolčnik ter kotel za žganje. Pri predelavi je dobro imeti vsako leto svoj pridelek, zato so leta 2008 ves nasad pokrili s protitočno mrežo.

Jabolčno vino

Jabolčno vino je pijača, izdelana iz jabolk po posebnem tehnološkem postopku. Pijača je lahko brezalkoholna ali pa ima 4 do 5, pa tudi do 8 volumskih odstotkov alkohola. Proizvodnja jabolčnega vina je podobna proizvodnji pridelave vina iz grozdja. Razlikuje se le v posameznih stopnjah. Pomemben je že sam izbor surovine, kajti dobro jabolčno vino lahko dobimo le iz sort jabolk, ki imajo višjo stopnjo kisline. Ker sok po stiskanju močno porjavi, mu je potrebno takoj dodati žveplo v obliki žveplaste kisline. Pred alkoholnim vrenjem v jabolčni sok dodajamo kvasovke, ki začnejo proces fermentacije. Pojavijo pa se tudi ocetnokislinske in mlečnokislinske bakterije. Ob nepravilnem postopku pridelave, se lahko alkoholno vrenje nadaljuje v ocetnokislinsko vrenje in iz ciderja nastane jabolčni kis. Letno pri Grahorjevih naredijo okoli 2000 litrov jabolčnega vina, kupci ga vse bolj sprejemajo. Da bi še bolj pijačo približali ljudem, razmišljajo o promociji z velikimi plakati ob cesti.

Kmetija Grahor je že kar nekaj časa v shemi Izbrana kakovost Slovenija. »Sem vesela, da sem del sistema, a kupci se še vedno premalo odzivajo na znak na izdelku. Smo tudi v projektu Naše najboljše, ki je znamka/certifikat kakovosti rokodelskih in živilskih izdelkov in pridelkov, ki jih ustvarjajo ponudniki na območju Maribora, Dravske doline in Dravskega polja, Pohorja in Kozjaka ter Slovenskih goric. Vsi izdelki in storitve so certificirani po strogih standardih in kriterijih s spoštovanjem tradicionalnih vrednot, lokalnih surovin, pridelkov in sestavin, pravi Lucija, ki poudarja, da ima certifikat za jabolčno vino – Jabolčnik, domačo sezonsko marmelado in žganje Sadjevec.

 Lucijina bučna-jabolčna marmelada

Očiščena jabolka in muškatno bučo v razmerju 1:1 drobno naribamo in takoj zmešamo z limoninim sokom. Mešanico s paličnim mešalnikom obdelamo v gladek pire. Prilijemo jabolčni sok, dodamo sladkor, cimet, ingver in mlete klinčke. Premešamo in maceriramo 2 uri. Nato bučno jabolčno zmes pristavimo in med mešanjem zavremo. Pri srednji temperaturi jo kuhamo 5 minut, potem pa naredimo želirno preizkus. Marmelado nadevamo v kozarce, jo ovijemo v brisačo ali pa v pečici kozarce v vodni raztopini segrejemo do 80 stopinj Celzija in ugasnemo pečico. Lucija dodaja, da je zanjo tekom dneva zaužitje žličke marmelade užitek.

Za konec

Nekdo bi dejal, da oseba na kmetiji ne more preživeti le z dobrim hektarjem sadovnjaka. Lucija pravi drugače. Obogateti se ne da, se pa da preživeti, če osnovni pridelek predelaš in ga prodaš naprej z dodano vrednostjo. Njeno delo je ravnovesje z naravo, ljudmi in da si vzameš določen del dneva ali leta tudi za sebe in se oddahneš po napornem delu. Lucija si je našla svoj prostor pod soncem, večkrat si prizna, da je bila odločitev za manjši nasad pravilna. »Opazujem sadjarje, ki obdelujejo deset, tudi dvajset hektarjev površin in večina je odvisna od vremenskih razmer, bodisi naravnih ujm, vetra za škropljenje in drugo. Pridelava je postal boj, pravi Lucija, ki upa, da se bo njeno delo nadaljevalo tudi naprej, ko se bo sama upokojila.