Razglasitev svetovnega dne čebel pred novim letom je za majhno Slovenijo kot narod čebelarjev izjemno veliko priznanje. Svetovna javnost bo tako 20. maja vsako leto opozorjena na pomembnost ohranjanja čebel in drugih opraševalcev, opomnjena na pomen čebel za celotno človeštvo ter pozvana h konkretnim aktivnostim za njihovo ohranjanje. Posamezniki, društva, vladne ustanove so v treh letih in pol naredili veliko delo in naše čebelarstvo postavile na zemljevid, kot eno vodilnih, če ne celo vodilno državo na področju razvoja čebelarstva na svetu. Kranjska čebela, avtohtona slovenska vrsta in druga najbolj razširjena vrsta na svetu, je postala del slovenske nacionalne identitete. Slovenija je tudi edina država v Evropski uniji, ki je zakonsko zaščitila svojo raso čebel.

Razglasitev svetovnega dne čebel razumem predvsem kot obveznost do čebel in tudi čebelarjev. Država se bo morala bolj konkretno opredeliti s sredstvi v okviru tehnične pomoči čebelarjem. Sedemsto tisoč evrov pomoči letno ni ravno presežek, s katerim se je za pohvaliti. To je le enkratni znesek, ki so ga dobili nekateri posamezniki za naložbo v novi hlev. Svetovni dan čebel pomeni, da so čebele prepoznane kot ogrožena vrsta. Zato pripada čebelarjem podpora na panj. Prav tako čebelarjem ni plačana opraševalska funkcija, ki jo čebele opravljajo.

Skrajni čas je, da se uredi področje zdravljenja čebel. Žalostno je to, da čebelarjem poberejo veterina in proizvajalci preparatov velik del prihodkov od čebelarstva, da prodajajo registrirane pripravke po oderuških cenah, ki so tudi tisočkrat višje od cene učinkovin, ki so v preparatih….