Tehnična brezhibnost vozil, udeleženih v cestnem prometu, se preverja s tehničnim pregledom, ki pomeni postopek, s katerim strokovna organizacija ugotavlja podatke o vozilu, stanje delov, naprav in opreme vozila. Tudi traktorji in traktorski priklopniki sodijo med vozila, zato morajo opraviti tehnični pregled, ki je pogoj tudi za registracijo vozila.

Prvi tehnični pregled traktorja se izvede štiri leta po prvi registraciji. Nato se opravlja na vsaki dve leti do osmega leta glede na datum prve registracije ali leta proizvodnje. Potem pa vsako leto. Tehnični pregledi se ne izvajajo za motokultivatorje, delovne stroje in traktorske priklopnike, katerih največja tehnično dovoljena masa ne presega 5 ton in katerih hitrost je konstrukcijsko omejena na 30 km/h, razen traktorskih priklopnikov z obliko nadgradnje »SG – vozilo za posebne namene« in dodatnim opisom nadgradnje »za prevoz oseb«. Vendar ta neregistrirana (kmetijska) vozila lahko sodelujejo v cestnem prometu le z brezhibnimi predpisanimi napravami in opremo.

Pravilnik o tehničnih pregledih

Na podlagi Zakona o motornih vozilih je Ministrstvo za infrastrukturo izdalo Pravilnik o tehničnih pregledih motornih in priklopnih vozil. Ta pravilnik določa pogoje glede prostorov, naprav, opreme, dokumentacije in osebja, ki jih morajo izpolnjevati strokovne organizacije, ki izvajajo tehnične preglede motornih in priklopnih vozil, način izvajanja tehničnih pregledov vozil, zahteve, ki jih morajo izpolnjevati vozila, da so tehnično brezhibna, in način sporočanja podatkov o izvedenih tehničnih pregledih vozil v evidenco registriranih vozil. Tehnične preglede vozil izvajajo strokovne organizacije za izvajanje tehničnih pregledov vozil, ki jih je za to pooblastila Javna agencija RS za varnost prometa.

Tehnični pregledi na terenu

Strokovna organizacija lahko izvaja tehnične preglede na priglašeni lokaciji na terenu za traktorje, pri katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 40 km/h in za traktorske priklopnike do 3.500 kg največje dovoljene mase.

Za izvajanje tehničnih pregledov traktorjev in traktorskih priklopnikov na terenu mora strokovna organizacija na vsaki lokaciji zagotavljati:

1. prostor za izvajanje administrativno tehničnih opravil (lahko je tudi ustrezno opremljeno vozilo);

2. preskuševalno stezo na terenu, ki je ravna prosta površina za tehnični pregled vozil in dinamični preskus zavor, dolga najmanj 40 m in široka najmanj 3 m, vodoravna in asfaltirana po vsej površini; med preskušanjem je ustrezno označena (npr. talne označbe, stožci, opozorilne table) in varovana tako, da preskušanje ne more ogroziti oseb;

3. površino za parkiranje čakajočih vozil.

Strokovne organizacije, ki izvajajo tehnične preglede traktorjev na terenu, priglasijo Javni agencija Republike Slovenije za varnost prometa lokacije in datume, na katerih nameravajo izvajati te preglede. Za vsako lokacijo morajo predložiti podatke o kraju in lokaciji, tloris površine za preizkušanje, fotografije površine itd. 

Tehnični pregled traktorja

Po opravljeni identifikaciji traktorja se izvede pregled traktorja, ki obsega naslednja področja:

1. zavorna oprema;

2. krmiljenje;

3. vidljivost;

4. svetlobna in električna oprema;

5. osi, kolesa, pnevmatike in obesitev;

6. podvozje in povezava podvozja;

7. druga oprema;

Naprave in oprema za delo na terenu

Strokovna organizacija mora imeti na lokaciji, določeni za izvajanje tehničnih pregledov traktorjev in traktorskih priklopnikov zunaj svojih poslovnih prostorov, naslednje naprave in opremo:

– napravo za merjenje pojemkov vozila, ki omogoča izpis rezultatov meritev

– regloskop,

– napravo za funkcionalno kontrolo električnih priključkov za vlečna in priklopna vozila;

– ustrezen vir tehničnih podatkov o vozilih, ki so potrebni za identifikacijo vozil in izvajanje tehničnih pregledov vozil;

– prenosni računalnik z ustrezno programsko opremo za elektronsko podprto preskuševalno stezo, »on-line« dostop do evidence registriranih vozil in tiskalnik za izpis potrdila;

– itd.

Za konec

Tehnični pregledi traktorjev zagotavljajo večjo tehnično varnost uporabnikom. Pred samim tehničnim pregledom lastniki običajno popravijo kakšne pomanjkljivosti, napake ali celo kritične napake, ki bi bile razlog za neustreznost traktorja. Analiza registriranih traktorjev kaže na to, da bi lahko skoraj 40 % od vseh registriranih traktorjev zadovoljilo kriterije za starodobna vozila. Se pravi, da so starejša od 30 let. To se lepo vidi, če si ogledamo takšne tehnične preglede traktorjev na terenu. Veliko tveganje pa za uporabnike predstavljajo tudi neregistrirani traktorji. Teh naj bi bilo v Sloveniji okoli 20.000. Po navadi so brez varnostne strukture (kabine ali varnostnega loka) in zato zelo nevarni pri morebitnem prevračanju. Tudi pri udeležbi v prometnih nezgodah lahko uporabniku prinesejo več težav (ni obveznega zavarovanja). Skratka tudi pri teh neregistriranih traktorjih bi morali imeti ničelno toleranco – kar pomeni nič nepregledanih in nič neregistriranih traktorjev.