Pri Juriju Brumcu, štajerskem vinogradniku in vinarju iz Klokočovnika nad Ločami, ne gre prav veliko stvari neopazno in počasi. Naši bralci so zanj že slišali leta 2004, saj je bil izbran za mladega gospodarja leta na izboru Kmečkega glasa. Jurij pravi, da ni bil nikoli zadovoljen s povprečjem, vedno se je zgledoval po najboljših štajerskih vinarjih. »Želel sem jih doseči, in to z vini posebne kakovosti, ker je to največ, kar lahko da v naših razmerah narava v okviru ukrepov ohranjana biotske raznovrstnosti na kmetiji.« In danes te besede uspešno uresničuje na dobrih šestih hektarjih vinogradov, njegova vina pa so višjega cenovnega razreda.

Na vinorodnih gričih v okolici Slovenskih Konjic, nad Ločami in Žičami, so se že v času žičkih kartuzijanov v 12. stoletju razprostirali vinogradi. Tradicijo kartuzijanskega obdelovanja vinske trte na tem območju zadnje tri generacije zelo uspešno nadaljuje družina Brumec, v zadnji generaciji z vinarjem Jurijem Brumcem na čelu. Skrbno pridelana in negovana vina, so leta 2016 odeli v novo blagovno znamko z imenom Meum, kar je izpeljanka iz latinske besedne zveze “et vinum meum” in pomeni “moje vino”. Zakaj latinsko ime blagovne znamke? Odgovor izhaja iz zgodovine. Tukajšnji menihi so se sporazumevali v latinskem jeziku.

Kmetija Brumec izpolnjuje številne ukrepe za ohranjanje biotske raznovrstnosti na kmetiji. Sodeluje v ukrepih Biotska raznolikost v trajnih nasadih INP08 in Biotično varstvo rastlin IRP 27. Med drugim mulčijo izmenično vsako drugo vrsto v trajnih nasadih. Kmetovanje poteka na območjih z omejenimi dejavniki (OMD), del površin je na naklonu tudi do 50 %. V nasadu so stojišča za ujede, samo varstvo vinske trte je brez herbicidov in insekticidov.

Naj mladi gospodar leta 2004

Jurij Brumec je bil zmagovalec osmega izbora Mladi gospodar leta v Škocjanu na Dolenjskem. Že v predtekmovanju je pokazal veliko teoretičnega znanja, dobro se je izkazal tudi v treh finalnih igrah, ko so morali finalisti prišiti tri gumbe, preštevati takratne tolarje in odmerjati vodo v količini ene buteljke. Jurij Brumec nam je dejal: »Popolnoma nepričakovana zmaga. Kar nekako porinjen sem bil v tekmovanje, ker celjska regija takrat še ni našla predstavnika za tekmovanje. In sem se hitro odločil, da zastopam regijo. Ni mi žal, še posebej ko to pogledam danes, ko se z ostalimi zmagovalci redno srečujemo na raznih srečanjih in si izmenjujemo mnenja.«

Dolga pot do prepotrebnih izkušenj

Jurij ima za sabo že kar dolgo vinogradniško in vinarsko kilometrino. Z vinogradništvom se je ukvarjal že njegov stari oče, pa tudi oče in dva strica, od katerih je bil eden enolog v Švici, drugi pa je bil zaposlen v Slovenijavinu. Po Srednji kmetijski šoli, ki jo je Jurij obiskoval v Mariboru, je nadaljeval študij na Fakulteti za kmetijstvo, prav tako v Mariboru.

Na fakulteti je zaključil smer sadjarstvo in vinogradništvo na visokošolskem strokovnem študiju. Vmes je bil leta 2003 na strokovnem izobraževanju v Bordeauxu in leta 2005 na izobraževanju v Burgundiji. Izobraževanja v tujini sovpadajo z zgodbo, ki jo je začel ustvarjati z Markom Podkubovškom pod imenom Sanctum. Del te zgodbe je bil prvih trinajst let in takrat je spoznaval različna svetovna vina in nove okuse. Hkrati je vpisal tudi podiplomski študij, smer vinogradništvo in vinarstvo.

Ko je Jurij po nenadni in prezgodnji smrti očeta leta 2002 prevzel kmetijo z vinogradi, se je osredotočil predvsem na dve glavni sorti: modri pinot in chardonnay, pri čemer je okoli 70 % vinogradov družine Brumec zasajeno z rdečimi sortami, poleg modrega pinota sta tukaj še modra frankinja in syrah. Med belimi sortami poleg chardonnaya velja omeniti še sauvignon, preostale sorte pa so v manjših količinah (rumeni muškat, traminec, sivi pinot in laški rizling). Danes Brumčevi obdelujejo nekaj več kot 6 hektarjev vinogradov in v idealnih pogojih pridela okoli 20.000 steklenic vina letno. Juriju pri delu pomagata partnerka Suzana in sin Jurij mlajši. Oba spremljata Jurija tudi na različnih predstavitvah in promocijah.

Navdušenje nad sortama chardonnay in modrim pinotom

Večji del površin je zasejan s sortama modri pinot in od belih chardonnay. Jurij nam pojasni, da nadaljuje tradicijo Kartuzijanov. Ti dve sorti so prinesli iz Francije in ju zasadili v teh krajih. Vemo pa, da so se takrat prav v samostanih pridelovala najboljša vina.
Brumec se spomni, da sta prav ti dve sorti dali največ od sebe tudi v izredno težavnih letnikih, kot sta bila 2010 ali 2014. »Res dajeta dobre rezultate pri nas. Očitno je tu neka mikroklima, ki jima ustreza. Tudi geografska širina je podobna tisti iz Burgundije. Ti dve sorti sta mi res zlezli pod kožo.
Pri Meumu imajo dve kakovostni liniji. V osnovni, kjer so steklenice zamašene z navojnim zamaškom, so tako imenovana sveža vina, pri katerih je poudarek na sadnosti in svežini. Tako se pridelujejo chardonnay, sauvignon in rose iz modrega pinota, medtem ko sta v tej liniji prav tako modri pinot in modra frankinja, ki pa zorita v lesu in sta zamašena s plutovinastim zamaškom.
»V bistvu je sila preprosto: kar se pridela v posodah iz nerjavnega jekla, gre pod navojni zamašek, kar pa v lesu, pod pluto. Pri modrem pinotu je razlika med tistim v osnovni in zorjeni liniji le v tem, da za Prestige po dveh letih zorenja izberem najboljših nekaj sodov, ki najbolj odstopajo po kakovosti,« pojasni Brumec.

Jurij Brumec: »Opazovati je treba naravo in to na daljše obdobje. Že naši predniki so to upoštevali pri sajenju trt, da so jih posadili na lege, kjer ne zmrzuje v poznem spomladanskem obdobju. Tudi sam upoštevam to in sem sadil trte le na površinah, kjer je že bila v preteklosti posajena vinska trta. Nam pa je toča leta 2023 uničila kar 90 odstotkov pridelka, škoda na lesu je bila tudi vzrok za manjši lanski pridelek.«

Igranje z mehučki

V kleti Meum najdemo tudi različne penine. »Prvo penino sem pridelal, ko sem bil še pri Sanctumu. Ko sem šel leta 2016 svojo pot, sem se vsako leto igral z mehurčki in iskal svoj slog; od chardonnayja in modrega pinota v rose različici do sloga blanc de blancs, torej čistega chardonnayja, pa čistega modrega pinota v rose različici do končnega sloga blanc de noirs, kar pomeni modri pinot na belo. Ta penina mi je najbolj všeč od dosedanjih, hkrati pa je ta slog tudi najmanj zastopan na slovenskem trgu. Penina vsebuje dobre tri game ostanka sladkorja, kar pomeni, da je izredno suha (extra brut), kisline so sočne, saj biološkega razkisa vinar ne opravi, na kvasovkah pa odleži najmanj štiri leta.«

Pogled naprej

Kar nekaj neuresničenih načrtov je še pred Brumčevi. Nad kletjo bi radi zgradili bivalne prostore in jih povezali s turistično ponudbo degustacij. Razgled na vrhu hriba je prekrasen in Jurij je odločen, da bodo živeli prav tu. Vsekakor pa želi še naprej iskati nove vinske okuse in jih ponuditi ozkemu krogu ljubiteljev vin. Kot smo že zapisali vina Meum niso »špricar« vina, so produkt skrbne pridelave grozdja in natančnega kletarjenja.

Da so vse bolj iskana potrjuje tudi dejstvo, da jih izvaža v vse več evropskih držav, kakor tudi čez lužo, pove Jurij Brumec in z veseljem gleda na sinovo vnemo pri vinogradništvu. Jurij Brumec mlajši se šola in izobražuje in upa, da bo na trg lahko kmalu poslal svoje prvo vino. Oče Jurij mu bo dal na voljo 1000 kilogramov grozdja, s katerim bo sin lahko sam začel ustvarjati svojo zgodbo. Jurij pogovor konča z besedami: »20 let nazaj sem bil mladi gospodar leta v okviru izbora Kmečkega glasa, zdaj pa počasi prehajam iz mladega v zrelejše obdobje. Počasi je treba pripravljati mesto na kmetiji novemu mlademu gospodarju.«