Vodole. Majhna vasica v neposredni bližini Maribora je znana predvsem po Fontani vin, kjer lokalni vinarji ponujajo vzorce svojih vin. V neposredni bližini leži tudi vinogradniška kmetija Mak, na kateri sta nas lepega dopoldneva na vrhu planote s čudovitim razgledom sprejela Andrej Mak in oče Vlado. Ponosno sta nam razkazala novo vinsko klet in pa prostore za turistično dejavnost in povedala, da je njihov uradni naziv Hiša vin Mak.

Pridobivanje papirjev in gradnja sta trajali dve leti, za naložbo pa so se na kmetiji odločili predvsem zato, ker so bili prostori za nego in shranjevanje vina premajhni, poleg tega pa so potrebovali tudi večje prostore za pogostitev številnih obiskovalcev ob koncu tedna. V okviru turistične dejavnosti na kmetiji namreč v petek, soboto in nedeljo ponujajo doma pridelane dobrote, ki jih dopolnjujejo z dokupom pridelkov in izdelkov od lokalnih kmetov, ob sami hrani pa ponujajo vsa svoja pridelana vina.

Opis kmetije

Kmetija obsega 14 hektarjev površin, na kateri je posajenih okrog 60 tisoč trt. Tretjina vinogradov leži okoli doma, pol pa jih je nekaj kilometrov stran, kar je dobrodošlo v primeru naravnih nesreč, da niso ob ves pridelek.  V svojih vinogradih gojijo sorte kot so laški rizling, renski rizling, sauvignon, šipon, beli pinot, sivi pinot, modri pinot, rizvanec, traminec in njihovo paradno sorto – rumeni muškat. Vino na domu prodajajo kot sortno buteljčno ali kot zvrst v steklenicah, oskrbujejo tudi gostinske lokale. Lani so zgradili popolnoma novo vinsko klet, nad njo pa lične prostore, kjer na nivoju postrežejo lokalne dobrote ob spremljavi izbranih letnikov vina. Kako je razdeljeno delo pri Makovih? Vsi radi poprimejo za vsa dela, a če bi šli bolj v detajle, pa Andrej in oče Vlado skrbita za dela v vinogradu, kleti in prodajo vina. Sestra Mateja z možem Dejanom, mama Majda in Andrejeva partnerka Nataša pa skrbijo za pogostitev gostov.

Kratka zgodovina kmetije Mak

O začetkih kmetije nas je podrobno seznanil Andrejev oče Vlado. Hiša vin Mak se že številna leta ukvarja z vinogradništvom na svoji kmetiji, viri navajajo, da so se na tej lokaciji predniki naselili že pred 500 leti. Do leta 1975 so se ukvarjali s pridelavo poljščin in rejo živine, ko se je takrat Vlado pri dobrih 20 letih starosti odločil, da bi se zaradi dobrih naravnih leg ukvarjal z vinogradništvom. Površine z nasajeno vinsko trto so rasle iz leta v leto, vse do 2012 ko je kmetijo prevzel sin Andrej. Vneto se je lotil dela in oče danes s ponosom pravi, da je bil njegov korak pravilen, da je sinu zapustil kmetijo, ko je bil ta star 32 let in še poln zagona. Dediščina je bila dobro zastavljena, kar pričajo tudi številna priznanja, ki jih je prejel Vlado. Leta 1991 so bili šampion sejma AGRA, da to ni bilo naključje so potrdili tri leta kasneje ko so slavili kar v šestih kategorijah vin.

Še dva dogodka velja omeniti pred prevzemom kmetije; leta 1986 so zgradili prvo velbano klet, 2010 pa še novejšo, večjo klet za katero so mislili, da je najbolj sodobna in zelo velika. Že čez nekaj let se je izkazalo, da je tudi ta za mladega prevzemnika Andreja premajhna. »Že v rani mladosti in nato tudi na srednji kmetijski šoli sem sanjaril, da bi kletaril v veliki kleti, kjer bi imel dovolj prostora za vse stroje, cisterne in sode. Ideje sem pridobival tudi na ekskurzijah doma in v tujini in ko je misel dozorela in je delo v obstoječi kleti postalo težavno, smo se usedli in dogovorili, da bomo zgradili popolnoma novo klet, nad njo pa prostore, kjer bomo sprejemali obiskovalce in jih ob koncu tedna tudi pogostili.

Naložba je bila predvidena na okroglih milijon evrov, 40 odstotno je sofinanciranje v okviru javnih razpisov Skupne kmetijske politike. Končni znesek gradnje, tudi zaradi vse dražjih materialov in nepredvidenih stroškov, bo znašal okrog 1,3 milijona evrov.

Obdelava vinogradniških površin

Andrej Mak že leta posluje preudarno. Zaveda se, da je treba gostom ponuditi trajnosten izdelek. »Kakovost in lokalno. To pomeni, da kar je mogoče pridelamo doma. Redimo prašiče pitance, zakol se vrši v klavnico, predelava pa na domu, za njo imamo registrirano dejavnost. Sami zagotavljamo tudi več drugih pridelkov, kupujemo predvsem ekološka žita in sir. Tudi naša vina so pridelana z kar najmanj nanosa fitofarmacevtskih sredstev, kar nam omogoča pršilnik z elektrostatiko bližnjega proizvajalca. Ker škropimo vsako drugo vrsto, se nam je poraba sredstev zmanjšala za 60 odstotkov, s tem pa tudi čas dela, in stroškov nakupa škropiv. Za obdelavo tal uporabljamo mehanski pletvenik in s tem dodatno skrbimo za okolje. Da pa bi kmetje kar naenkrat morali opustiti varstvo rastlin s fitofarmacevtskimi sredstvi pa je bil takorekoč brezupen predlog. Ob polni mizi je lahko dajati take predloge, še sreča, da je zmagala zdrava kmečka pamet in da ni prišlo do uresničitve predloga. Evropa bi bila lačna, uvažala pa bi hrano tretirano s številnimi pesticidi,« razmišlja Andrej.

Največ posajenih trt v vinogradih je starih od devet do deset let. »Smo v končni fazi obnavljanja vinogradov, čaka nas še dober hektar in bomo zaključili pomembno obnovo. Nato pa sledi samo še čakanje na polno rodnost. Poudariti moram, da si raje puščamo nekoliko rezerve, na hektar imamo posajenih največ 4000 trsov. Podnebje se spreminja, prihajajo nove bolezni, proti katerimi se borimo predvsem, da ni gneče v vinogradu in da ima čim bolj zračen vinograd. Tudi obremenitev na trto ni velika, puščamo en šparon in glede na to, da ne izčrpujemo trt, lahko pričakujemo dobre letnike sortnih vin ob dolgi rodnosti trt.

Ponudba vin

Pri Makovih smo imeli priložnost poizkusiti vina. Andrej Mak pravi, da so z naložbo povečali tudi prodajo buteljčnih vin. »Trend so suha vina. Za začetek druženja vsekakor v poštev pridejo naše penine, ki so lahko suhe ali polsladke na osnovi rumenega muškata. Gostje se ne branijo poizkusiti tudi takoimenovane pét-nat oziroma naravno peneče se motne penine, ki do konca odvre v steklenicah. Ob hrani sledi ponudba suhih vin, gostje radi naročajo vina sauvignon, laški in renski rizling ter sivi pinot, od rdečih vin pa modri pinot. Nežnejši spol pa običajno prisega na polsladki rumeni muškat. Vsekakor pa se pivke navade gostov spreminjajo in vinogradniki jim moramo slediti. Tudi zato imamo v ponudbi tudi barikirana bela vina oziroma oranžna vina.

Z raznoliko in kakovostno ponudbo, prijaznim odnosom in prelepim razgledom želimo privabiti obiskovalce. In jih tudi ohraniti, da se bo vrnil že mogoče čez mesec dni nazaj. To mora biti cilj vseh nas, ki imamo turizem na kmetiji.

Moja želja je, da bi za hranil vsako vrsto vina vsaj tri leta. Tako bi lahko gost spoznaval okuse recimo belega pinota pridelanega v lanskem, predlanskem in letu poprej. Vsako vino je namreč svoja zgodba in vinska kultura spodbuja okušanja tovrstne ponudbe,« pravi Andrej Mak, ki dodaja, da si zaenkrat tega ne more privoščiti, saj vso pridelano vino prodajo sproti. »Mogoče v prihodnjih letih, ko bodo vsi vinogradi v polni rodnosti, seveda ob predpostavki, da ne bomo imeli naravnih nesreč kot so zmrzali, toče…

V času korona epidemije jim je priskočil na pomoč trgovec Spar. To je tudi eden redkih trgovcev, ki kmeta povpraša, kakšno ceno želi dobiti za svoj pridelek. Šele nato si preračuna in prišteje svoj del stroškov, kar se upošteva na prodajni polici. Makovi s svojimi peninami, sortnimi vini in zvrstjo oskrbujejo tudi gostince v bližnji in daljni okolici Maribora, nakup lahko opravite pri njih doma. V bližnji prihodnosti pa želijo uvesti tudi spletno prodajo vin, ko bo lahko kupec enostavno plačal izbrana vina, hitra pošta pa mu jih bo dostavila na dom naslednji dan.

Ponudba hrane

Kot smo že zapisali, lahko gostje Hišo Mak obiščejo ob petkih in sobotah od 15. do 22. ure v nedeljo pa vrata zapro ob 20. uri. Z veseljem sprejemajo tudi večje skupine ljudi sredi tedna, ki jih obiščejo iz drugih regij. Tako ni težav s parkiranjem avtobusa in tudi s pogostitvijo obiskovalcev. Pripravijo jim vodeno degustacijo v kleti, nato pa jim postrežejo tudi s hrano ob spremljavi vin. In kaj imajo od hrane v ponudbi: običajno so to narezki s salamami, mesom iz tunke in namazi, z domačimi kuhanimi klobasami, pečenice, zelje, fižol z ocvirki, pečenka, natrgana svinjina, prilogami in doma pečenim kruhom. Tradicijo pečenja kruha v krušni peči še danes nadaljuje oče Vlado in tako vsak konec tedna na njihovem dvorišču zadiši po svežem pečenem kruhu. Tudi vse domače mesnine so izpod rok očeta Vlada.

Vinarska zadruga

Poslovno so se vinarji v okviru vinarske zadruge pred leti zelo povezali z nakupom prevozne mobilne polnilne linije, z možnostjo etiketiranja, s katero se zagotavlja kakovost polnitve brez večjih tveganj. Polnilno linijo je financiralo blizu 30 vinogradnikov, začeten vložek je znašal okrog 800 evrov na hektar vinogradniških površin. In kakšna je cena polnitve po steklenici? Z etiketiranjem vred se cena giblje okrog 11 centov na steklenico (od tega je plačan oskrbnik mobilne linije), del denarja pa se nameni v sklad, ki je namenjen za nakup filtrov, etiketirke ali nove polnilnice. Če so doslej opravljali nakupe povsem z lastnimi sredstvi, pa bo pri prihodnjem nakupu drugače. Pridobili so namreč 100 tisoč evrov za nakup novega filtra in etiketirke v okviru javnega razpisa, na katerega lahko kandidirajo zadruge.