Statistični urad RS za leto 2015 navaja, da seno pridelujemo na 278.679 hektarjev trajnih travnikov. Na tej površini smo pridelali 1.633.585 ton sena. Povprečni pridelek naj bi bil 5,9 tone na hektar. Seno ali mrva je oblika konzervirane travniške krme. Strokovnjaki ocenjujejo, da naj bi seno bilo polovica vse konzervirane travniške krme.

Konzerviranje travniške krme poteka s sušenjem, tako da se zmanjšuje vsebnost vode v pokošeni travi. Potrebno je zmanjšat vsebnost vode iz 70 – 85 % na 15 do 18 %. Na proces sušenja vplivajo same pokošene rastline (vsebnost vode v rastlini, razvojna faza rastlin, vrste rastlin itd), okoljski parametri (temperatura zraka, relativna vlažnost zraka, veter, osončenost itd.), mikro razmere znotraj redi, nočno navlaževanje krme itd.

V procesu pa najprej poteka košnja. Tu je potrebno paziti na višino košnje. Ta ne sme biti prenizka, ampak med 5 in 8 cm. Tako ne pride do onesnaženja krme. Prav tako je pomembno, da ima kosilnica sistem za nastavljanje naležne mase (hidropnevmatsko razbremenitev). Zaradi manjše naležne mase prihaja tudi do manjšega onesnaženja pokošene krme, kar zopet zagotavlja kakovost krme.

Več v tedniku Kmečki glas.