Franc Drnovšek iz Dobrljevega pri Čemšeniku je lastnik živinorejske kmetije v velikosti 11 hektarjev, od tega je štiri hektarje obdelovalnih površin in okoli sedem hektarjev gozda. Kmetija leži na strmem območju. Do zdaj je travnike kosil s traktorsko kosilnico, strmejši del pa s kosilnico BCS. Obračal in zgrabljeval je s traktorjem in samohodnim obračalnikom Reform. 

Ste tudi vi kaj inovatorja. Zanimive zgodbe o ustvarjanju strojev in pripomočkov na kmetiji z veseljem objavimo v Kmečkem glasu.

Franc Drnovšek pravi, da je za nasvete zaprosil prijatelje in znance, stroj pa je sestavil popolnoma sam. »Ideja se mi je porodila že pred leti, vendar tako velikega projekta se ne da narediti čez noč, zato sem si zamisli skiciral v zvezek. Skice sem prenašal v računalniški program za strojno risanje, delal izračune za izdelavo podvozja, moč motorja in hidravlične komponente, ki so potrebne za pogon in delovanje stroja.«

Tako ima stroj hidrostatični pogon, za kar skrbi dizelski agregat moči 85 kW, ki poganja štiri hidravlične črpalke. Prva hidravlična črpalka poganja pogonski hidromotor.  Črpalka je variabilna, kar pomeni, da pri enakomerni hitrosti lahko spreminjamo pretok olja in tako dobimo večjo ali manjšo hitrost na hidromotorju, ki v danem primeru pomeni brezstopenjski menjalnik. Druga hidravlična črpalka služi za pogon sprednjega hidromotorja, oziroma priključne gredi  s hitrostjo 540 ali 1000 vrt/min, ki se vključuje v tek s potnim ventilom. Ta služi za pogon priključkom, ki so pripeti na sprednji hidravlični napravi, medtem ko tretja hidravlična črpalka opravlja isto nalogo, vendar za pogon priključkom, ki so pripeti na zadnji hidravlični napravi, s hitrostjo priključne gredi 540 vrt/min. Četrta hidravlična črpalka služi za krmiljenje pogonskih osi, sprednje in zadnje hidravlike. Sprednje in zadnje hidravlično dvigalo ima tritočkovni priklop I. kategorije, njegovo krmiljenje se izvaja s pretočnim krmilnim ventilom. Prednja in zadnja hidravlična naprava ima tudi funkcijo plavajoče hidravlike, ki je zelo dobrodošla na strminah pri košnji ali spravilu sena, saj večino teže priključka nosi stroj, zato v strmini ne prihaja do poškodovanja travne ruše,drsenja samega stroja in pripomore k večji varnosti pri delu.

Drnovšek nadaljuje: »Krmiljenje osi izvajam s posebnim hidravličnim ventilom, in sicer: ali krmilim samo sprednjo os ali sprednjo in zadnjo os v nasprotni smeri (s tem dobimo zelo majhen radij obračanja stroja) ali krmilim sprednjo in zadnjo os v isti smeri, to je tako imenovani »pasji hod«, ki je zelo dobrodošel v veliki strmini ali tik nad strmino oziroma tik pred zdrsom čez strmino.« Sicer Drnovšek ni samo kupoval komponent, ampak jih je tudi sam izdeloval. Tako je izdelal multiplikator za pogon hidravličnih črpalk. Seveda je svoj traktor preizkusil s sprednjo diskasto kosilnico širine 2,4 metra, seno pa je obračal s vrtavkastim obračalnikom, širine 3,5 metra, in zgrabljeval s tračnim obračalnikom, širine 2,2 metra.

»Po dosedanjih izkušnjah, ki sem jih dobil s strojem, sem zelo zadovoljen, saj stroj deluje tudi v veliki strmini brez težav.« Drnovšek še pove, da bi bila naložba najmanj 60 odstotkov večja, če bi kupil traktor podobne moči. Za izdelavo stroja je potreboval šest mesecev (oziroma celo zimo). Sicer pa to ni njegov prvi proizvod, a je eden večjih. Izdelal je tudi že pred sedmimi leti manjši gorski traktor, ki ga uporablja še danes.