Kaj se je zgodilo? Pisali smo, da s Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja izdala odločbe o finančni pomoči v prireji govejega mesa za obdobje od 1. junija 2020 do 30. septembra 2020. 8.258 upravičencem je odobrenih dobrih tri milijone evrov finančne pomoči. V oči bode dejstvo, da je bilo za finančno pomoč vloženih 9517 zahtevkov.

Številni so nas poklicali, brali smo komentarje na spletnih forumih; vzroki so predvsem v tem, da vlagatelji niso poravnali davčnih obveznosti do države ter da niso imeli najmanj 70 odstotkov števila goved od števila govedi, ki so jih redili konec maja. Že pri zadnjem vzroku vemo, da pripravljavci odloka niso upoštevali dejstva, da je pitanje goveje živine specifična dejavnost, saj število živali lahko zelo niha. Številni niso vhlevljali živali tudi zaradi nizke odkupne cene.

S klikom na naslovnici polistajte in naročite knjigi PAŠTETE in drugi shranki, IZDELOVANJE klobas, salam in želodcev

Preglednica: Glavni razlogi za zavrnitev/zavržbo vloge (Vir: MKGP)

ŠTEVILO ZAVRNITEV      RAZLOG ZAVRNITVE

351 – FURS neporavnane obveznosti (nad 50 evrov)

24 – rejec ni oddal Zbirne vloge za leto 2020.

576 – vlagatelj mora imeti 5. novembra 2020 najmanj 70 % števila govedi od števila govedi, ki jih je imel na 31. maj 2020

250 – zahtevek ni oddan v roku za oddajo

2 – že prejel 200 tisoč evrov de minimis pomoči

1 – že prejel 25 tisoč evrov MKGP

133 – nima živali (ni oddal v zakol, odpremo, izvoz) v upravičenem obdobju

Vlagatelj ima lahko več kršitev (oz ni izpolnjeval več pogojev), zato seštevek kršitev ni enak številu zavrnjenih odločb.

Izjava kmeta iz okolice Celja, ki mu je reja mladega pitanega govedo edini prihodek na kmetiji:

“Nisem imel plačanih vseh davčnih obveznosti. Ali se me ne da kaznovati kako drugače, kot pa da se mi vzame sredstva za pokrivanje delne razlike odkupne cene pri oddanih živalih? Vsekakor bi se me lahko po telefonu ali pisno pozvalo, da nimam plačanih davkov. Tudi drugače se bi nastali zaplet rešil enostavno. Vzeli so mi vso voljo do kmetovanja, ki sem jo imel. Ne pozabimo, da bo vse manj kmetov, ki bo sploh še želelo kmetovati v teh težkih časih. In le kako naj kmetujemo in vidimo prihodnost, če ne moreš prodati svojih živali. Čakal sem šest tednov, da sem oddal telice po nizki odkupni ceni, zdaj pa moram čakati še 45 dni, da prejmem plačilo za njih. In naj pri tem še razmišljam, da plačam davke državi?«

Razpisne pogoje je treba izpolnjevati

Na ministrstvu odgovarjajo, da v pogojih za pridobitev sredstev na podlagi Odloka o finančni pomoči v prireji govejega mesa za obdobje od 1. junija 2020 do 30. septembra 2020 je navedeno, da vlagatelj na dan oddaje zahtevka ne sme biti v stečaju in ne sme imeti neporavnanih davčnih obveznosti ter drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, v višini, ki presega 50 evrov. To pomeni, da lahko ima vlagatelj do 50 evrov neporavnanih davčnih obveznosti, pa bi bil kljub temu upravičen do pomoči, v primeru višjega dolga pa vlagatelj ni upravičen do pomoči, kar se je verjetno pripetilo omenjenemu vlagatelju.

Na ministrstvu pojasnjujejo, da kmetu niso bila odvzeta pripadajoča sredstva, ker mu niti niso bila dodeljena. Govedorejec dobi pravico do pomoči iz davkoplačevalskih sredstev, če izpolnjuje pogoje, določene s predpisom, ki omogoča dodelitev te pomoči. Ti pogoji veljajo za vse vlagatelje enako, kar preveri Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja v postopku za dodelitev pomoči. Sredstva omenjenemu vlagatelju niso bila dodeljena, ker ni izpolnjeval pogojev za pridobitev sredstev.

Želijo izpostaviti še, da določba o neporavnanih davčnih obveznostih ni posebnost tega odloka ampak je ta določba splošno pravilo za pridobitev finančne pomoči, ta pravila pa so v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo.

Kako bo s pomočjo za oddane živali od oktobra naprej, na ministrstvu še ne morejo odgovoriti.

Z majhnimi spremembami bi bili vsi upravičeni do sredstev

Na Sindikatu kmetov Slovenije pravijo, da je reja govejih pitancev trenutno najbolj ogrožena kmetijska dejavnost pri nas. Opozarjajo ministrstvo, da je treba aktivirati vse pristojne, da se rešijo nastale težave, sicer bo ta pomembna govedorejska dejavnost pri nas počasi zamrla. Z zaskrbljenostjo spremljajo izdajo odločb za ukrep finančne pomoči sektorju govejega mesa. Dodajajo, da se je na njih obrnilo več kmetov, ki niso prejeli sredstev zaradi neizpolnjevanja pogojev, predvsem zaradi neplačanih davkov in znižanjem staleža za več kot 30%. Razlogov za davčni dolg je veliko, pri zmanjšanju staleža pa je realnost, da se v turnusni reji proda večje število živali hkrati, nato pa se jih čez nekaj tednov nadomesti z novimi, kar ne more biti razlog za »navidezno« zmanjšanje staleža, katerega kmet nato spet doseže.

Enotnost nevladnih kmetijskih organizacij pri reševanju težav govedorejcev

 

Na sindikatu predlagajo, temu predlogu so se pridružili tudi na Zadružni zvezi Slovenije, Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije in Zvezi slovenske podeželske mladine, da davčni dolg po novem lahko znaša do 500 evrov na upravičenca in se ga poravna do izplačila prejetih sredstev. Črta naj se merilo ohranitve staleža govedi na 70 odstotkih, saj gre za izplačilo pomoči za oddane živali pri katerih je prišlo do izpada prihodka in ne nadomestilo za vhlevitev novih živali.

Od ministrstva za kmetijstvo pričakujejo, da se takoj najde ustrezna rešitev nastalega stanja in se pomaga prizadetim kmetom za nazaj, kakor tudi za naprej, da se v protikoronskem paketu 7 odpravijo odstopanja in se pomoč sektorju za govedo nadaljuje tudi v mesecih oktober, november in december. Kmetom bi agencija morala ponovno pošiljati predtiskani obrazec, kot v prvem paketu.

 

Najprej pogovori, ob neuspehu druge oblike boja

Tudi na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije so zaskrbljeni nad slabim stanjem v skoraj vseh kmetijskih dejavnostih. Položaj se kljub nekaterim ukrepom s strani države z dneva v dan slabša. Predsednik Roman Žveglič je izpostavil predvsem govedorejo in prašičerejo kot tudi posamezne rastlinske pridelave in dejavnosti, ki so vezane na prodajo v javne zavode, gostinstvo in turizem.

Dejal je, da so se odkupne cene govejega mesa znižale že aprila in od takrat se ne zvišujejo. To bi že razumeli, a smo skoraj edina država s tako nizkimi odkupnimi cenami, pri nas znaša povprečna odkupna cena nekaj več kot 3 evre za kilogram mesa, medtem ko je v Evropski uniji povprečna cena več kot 3,50 evra za kilogram mesa. Zaskrbljujoč je tudi velik uvoz govejega mesa in zaradi tega se odkupne cene ne zvišujejo, medtem ko so se dvignile cene v maloprodaji.

Tudi stanje pri prašičjem mesu je postalo alarmantno, saj so odkupne cene v novembru zelo padle. Razlog je bil v presežkih prašičjega mesa na evropskem trgu kot posledica afriške prašičje kuge in epidemije COVID-19. V Slovenijo se prav tako uvažajo velike količine prašičjega mesa. Cene v maloprodaji so se v letošnjem letu dvignile, odkup se je praktično zaustavil. Glede na podatke so cene prašičjega mesa v novembru padle za dobrih pet odstotkov. Tako cena za razred E znaša 1,48 evra za kg mesa. V letu 2019 je cena v enakem obdobju znašala 1,99 evra za kg, kar pomeni, da je letošnja cena nižja za več kot četrtino.

Roman Žveglič pravi: »Od živilske industrije pričakujemo, da takoj pristopi k pogajanjem s svojimi kupci za zagotovitev ustreznega razmerja cen v verigi in zagotovi odkupne cene vsaj v višini lastne cene pridelave. Na trgovce se obračamo s prošnjo, da prednostno odkupujejo slovenske kmetijske in živilske proizvode ter sorazmerno zmanjšajo uvoz. Od države pa pričakujemo, da izvaja sheme pomoči za sektorje v težavah ter naredi temeljito analizo strukture cene v verigi za zadnjih sedem mesecev letošnjega leta. Prav tako je nujna analiza masnih tokov letošnjega leta ter preverjanje morebitne zlorabe moči nad šibkejšim deležnikom. Prav tako rabimo temeljit nadzor nad označevanjem mesa in mesnimi bilancami pri posameznih nosilcih dejavnosti. Od varuha v verigi preskrbe s hrano pa pričakujemo preverjanje morebitnih nepoštenih praks v mesni verigi.«

Dokler navedene zahteve do živilske industrije, trgovine in države niso upoštevane, sredstva za promocijo dosegajo nasproten učinek. Zato bi bilo treba denar za promocijo usmeriti v osveščanje potrošnika, od kod prihaja in kakšna je hrana, ki jo jedo.

Zaradi vseh teh razmer na trgu so kmetje vse bolj obupani. »Kar nekaj kmetij se je odločilo, da ne bo več hlevilo živali. Najbolj prizadete so predvsem kmetije, ki od tega živijo, pa tudi vsi, ki se sedaj zadolžujejo za pokrivanje sprotnih stroškov, saj bo treba ta sredstva vrniti. Na zbornici jih mirimo in upamo, da z ostalimi deležniki najdemo ustrezne rešitve. Se pa bojimo, kaj bo sledilo, če nam tega ne uspe,« je zaključil Žveglič.

Na vprašanje tednika Kmečki glas, kaj bo sledilo, če se ne najdejo ustrezne rešitve, je Žveglič dejal, da se bo treba povezati z ostalimi nevladnimi kmetijskimi organizacijami in če bodo te predlagale kakršnekoli dejavnosti v smeri organizacije protestov, jih bo KGZS podpirala strokovno z vsem svojimi pristojnostnimi. Še enkrat je dejal, da poziva vse deležnike v verigi, da se krizne situacije vedno rešujejo s pogovori. Nenazadnje se tudi po »vojni« stvari rešujejo s pogovori.