Mladi gospodar Matej s partnerko Heleno in oče Jožef z ženo Marjano so predani kmetovanju in složni v odločitvah, ki jih sprejemajo na kmetijskem gospodarstvu. Sloga je pomembna na večgeneracijski kmetiji, saj drugače ne gre. Ne pri naložbah, ne pri razdelitvi številnih del, ki jih pri družini Krajnc ne zmanjka.

Kot največja naložba na kmetiji je bila zadnja leta gradnja novega hleva, v katerem je dobrih 50 krav molznic lisaste pasme. Matej pravi, da je lisasta pasma izredno prilagodljiva pasma na različne sisteme prireje in poleg dobre mlečnosti ima tudi dobre klavne lastnosti. Nenazadnje je tudi krava ob zakolu nekaj vredna, da ne govorimo o mladih teletih, ki jih kot desetdnevne prodajajo bližnjemu kmetu, ki redi pitance za meso.

Težave v pomanjkanju kvalitetnih površin

Pa pojdimo po vrsti. Na kmetiji Krajnc obdelujejo 55 hektarjev površin, od tega je 12 hektarjev koruze, štiri hektarje lucerne, šest hektarjev travno-deteljnih mešanic, ostalo so trajni travniki. Redijo 65 krav molznic in do 55 plemenskih telic. Tako novi kot stari hlev sta polna živine in na vprašanje ali niso zgradili premajhnega hleva, Matej odgovarja. »Težavo imamo predvsem pri kakovostnih obdelovalnih površinah za pridelavo kakovostne krme. Enostavno jih ne moremo dobiti, da bi povečali stalež živine. Mogoče se bo v prihodnosti pokazalo, da lahko hlev povečamo, do takrat pa moramo ostati na tem številu krav in plemenskih telic, saj smo z obremenitvijo GVŽ na hektar že na dopustni meji,« pravita Matej in Helena, ki dodajata, da si od prihodnje Skupne kmetijske politike želita predvsem uvedbo takoimenovanega aktivnega kmeta. »Obdelujemo tuje površine, pa določenih ne moremo upoštevati pri obremenitvi GVŽ na hektar. Lastniki sami pobirajo subvencije, ne da bi kosili površine. Status kmeta, ki lahko kandidira na subvencijski kampanji bi moral biti sledeč. Dokaži da nekaj pridelaš in prodaš, in v tem primeru lahko tudi kandidiraš za evropska sredstva.

Lani so namolzli okrog 400 tisoč kilogramov mleka. Povprečje po kravi v laktaciji znaša 7200 kilogramov. Matej odgovarja: »Lansko leto je bilo prehodno leto, ko smo povečali stalež živine in kupili rabljeno mešalno-krmilno prikolico in uskladili obrok, posledično se je mlečnost povečala prav tako so se izboljšali vzorci mleka. Krma je tudi bolj izkoriščena, saj krave več ne prebirajo krme tako kot prej. Hkrati pa to pomeni, da smo si precej olajšali del fizičnega dela na kmetiji, saj vsi vemo, da vikendov in nedelj kmeti ne poznamo. Čeprav sem pred tem bil redno zaposlen in poznam pluse in minuse dela na kmetiji in redne zaposlitve, sem se vseeno odločil za delo na kmetiji.

Ko smo opazovali posamezne sklope tako naložbe kot tudi dela na kmetiji, smo se hitro prepričali, da so na kmetiji na dobri poti, da si dela poenostavijo. Štirje koritasti silosi imajo dovolj krme za še večjo čredo, bili smo tudi zadovoljni, da je krma dobro stlačena, da je odvzem natančen in da je krma vrhunske kakovosti. Ob spravilu koruzne silaže tako koristimo usluge, ostalo spravimo in obdelamo sami, saj so drugače stroški previsoki. Pri sestavljanju krmnega obroka tako ne bo težav, saj te dni pričakujejo tudi natančne analize krme.

V hlevu

Hlev je bil zračen, svetel in čist. Vzoren hlev, ki ob nekoliko nižji mlečnosti zagotavlja dolgoživost in zdravje krav molznic. Matej in Helena pravita, da so sprva imeli precej težav, predvsem zato, ker so imele betonske rešetke nekoliko premajhne odprtine za odstranjevanje gnoja. »S pehali smo morali ročno čistiti rešetke, nato pa smo se odločili za večjo naložbo na kmetiji in kupili smo robot podjetja Lely za čiščenje pohodnih površin. Od takrat imamo rešetke čiste in tudi krave imajo manj težav pri hoji na rešetkah z manjšimi odprtinami. A vseeno dvakrat letno preventivno pregledamo parklje, čeprav je to nekoliko večji strošek. Vendar se nam to več kot obrestuje. Zdravstvenih težav pri kravah skorajda nimamo, kar se da delamo na preventivi, lani smo imeli štiri primere mastitisa pri kravah. Tudi na tem področju smo naredili korak naprej z razkuževanjem pred in po molži.«

Ko smo omenili dolgoživost krav, se je Matej razgovoril: »Prireja je draga, če bi morali kravo dati v zakol po dveh ali treh laktacijah. Poskušamo na vsak način preprečiti, da bi krave imele težave z zdravjem. Tako jih ne bomo obremenjevali pretirano mlečnostjo, zagotovili bomo kar najboljše pogoje za rejo, pri tem pa se trudimo, da ni nobena krava izgubljena, če se ne obreji pri prvem ali drugem poskusu. Osemenjevanje opravljamo sami, in če v prvih dveh poskusih osemenitev ni uspešna, krave združimo z lastnim plemenskim bikom. Ta metoda je precej bolj uspešna v primerjavi s klasičnim osemenjevanjem, saj bik bolje ve od nas, kdaj je krava pripravljena na zaskok.

Na kmetiji Krajnc si želijo, da bi kmetovali brez pretresov. So polni optimizma in zrejo naprej pozitivno. Želijo si predvsem manj birokratskih ovir, gradnja hleva je bila za njih težka in draga preizkušnja. »Že za pridobitev gradbeno dokumentacijo je bilo potrebno veliko napora in sredstev. Glede na to, da se prideluje hrana, bi bili lahko upravičeni kakšnih ugodnosti, ne pa da smo morali plačati okrog 50 tisoč evrov, da smo pridobili vse papirje. Tudi sicer imamo kar velike mesečne stroške in da smo štirje kmetijsko pokojninsko in zdravstveno zavarovani, nas mesečno stane 951 evrov. Potem plačujemo dolgoročni kredit, stroški repromateriala so visoki, čeprav odlično sodelujemo z KZ Ptuj in vsak mesec moramo skrbno gospodariti, da preživimo. Zato moramo tudi načrtovati vsako posodobitev strojnega parka s premislekom. Ampak kot sva dejala, zremo v prihodnost z velikim veseljem in za nas bo letošnje leto posebno leto, ki bo najino zvezo še bolj utrdilo, sta z nasmeškom zaključila Matej in Helena.

Simona Hauptman, vodja kmetijske svetovalne službe pri KGZ Maribor, je ob obisku na kmetiji dejala, da je stanje na podeželju ker se tiče živinoreje zaskrbljujoče. Nizke odkupne cene tako mleko kot predvsem mesa, vodi številne kmete v brezvoljnost in opuščanje pridelave in prireje. Nikomur, ki je celo življenje imel v hlevih govedo in obdeloval kmetijsko zemljo, ni lahko in ne želi prenehati, vztraja do konca, dokler lahko. »Predvsem se za ta korak odločajo na kmetijah, kjer redijo do pet ali do deset glav živine. To je proces, ki ga opažamo na podeželju v zadnjih desetih letih. Če v nižinah, kjer je mogoče kmetijske površine obdelovati s kmetijsko mehanizacijo, vzamejo površine v najem večji kmetje, pa je na hribovskih kmetijah, gorskih območjih, drugače. V okviru kmetijskega svetovanja je ena izmed prednostnih nalog optimiranje prehrane. Na gorskih območjih, kjer prevladuje travnat svet, so kmetije omejene glede možnosti razvoja, v cilju dviga prireje, konkurenčnosti in optimizacije pridelave, saj v okolju ni dodatnih kmetijskih površin«, ki bi jo lahko bodisi najeli ali odkupili. Na ekstremnih strminah pa je ekonomika pridelave še slabša. Površine se bodo zaraščale in tam bo čez leta rasel gozd. Kmetijska politika bi morala tem območjem dajati prednost pri obravnavi, saj vemo, da ko enkrat kmetje popolnoma spraznijo hleve, potem se le stežka odločijo, da bodo ponovno vhlevili živali. Noben ukrep preprečevanja zaraščanja, čez 10 let, ne bo mogel odpraviti nastale škode. Želimo si, da se o problematiki govori v širših krogih, podeželju bomo morali poleg osnovne funkcije pridelave zdrave hrane, v cilju ohranjanja obdelanosti podeželja, predvsem na gorskih območjih, priznati večnamensko funkcijo in le to tudi ustrezno finančno podpreti.