Velik jubilej to leto obeležujejo člani Pašne skupnosti Pohorje in rejci goveje živine. 30 let je, odkar so se povezali v skupnost in pripomogli s pašo svojih plemenskih telic, da se površine nad Mariborom niso zarasle.

Ponosno nam povesta, predsednik Miran Bergauer in Gorazd Rečnik, podpredsednik društva Pašne skupnosti Pohorje, da so tekom treh desetletij dobro sodelovali z lokalno skupnostjo in tudi z lastniki smučarskega kompleksa. V društvo je vključenih 18 rejcev goveje živine, kmetov s Hočkega in Slivniškega Pohorja ter Bohove in Hoč. Rejci na smučarskih terenih že leta izvajajo skupinsko pašo živali, obojestranska korist pa je pripomogla, da sta bile obe strani zadovoljne. Kmetje so svojim živalim, predvsem plemenskim telicam zagotovili dodaten vir hrane od junija pa vse do 15. oktobra, površine pa so bile v jeseni pripravljene za pripravo smučarskih prog.
A tekom let jim letni turizem in pa zasebni lastniki parcel vse bolj krčijo pašne površine.
Miran Bergauer: Vztrajali bomo tako dolgo, dokler nam bodo površine na voljo. Mi kmetje želimo, da so pašne površine skupni prostor za kolesarje, smučarje, turiste, pohodnike in za nas kmete. Smo špa žal precej neuspešni. Poskusili se bomo razširiti na ruško stran, na Partizanko, kjer imamo nekaj težav s pridobivanjem GERK-ov, ki so nam pomembni za naslavljanje subvencij. S subvencijami namreč pokrivamo pašo in materialne stroške.
Ne smemo pozabiti, da včasih ni bilo veliko kmetijske mehanizacije (gorski traktorji in mulčerji) primerne za preprečevanje zaraščanje. Govedo in drobnica sta nam s pašo ohranile obdelano podeželje in preprečile, da se je ohranila kmetijska površina.

Živali različnih rejcev se pasejo na skupnem prostoru, imajo organizirano pastirsko službo, ki jo opravlja eden izmed članov društva. Zagotovo živali na Pohorju predstavljajo dodano vrednost, in to ne le za lastnike živali, ampak tudi širše. V tujini si turizma brez pašništva sploh ne predstavljajo. To je za to dejavnost velika dodana vrednost. Hkrati tudi živina, ki se pase na teh terenih, utrjuje travno rušo, da je hudourniki ne morejo odnašati. A žal, turistične dejavnosti iz leto v leto zmanjšujejo pašne površine. Če je bilo nekoč na voljo skoraj 100 hektarjev površin kjer so pasli tudi do 100 živali, jim je trenutno na voljo le še okrog 35 hektarjev površin. Pašne površine so v lasti Mestne občine Maribor, sklada kmetijskih zemljišč in gozdov in zasebnih lastnikov. Ko pa imaš več in različne lastnike pa vsi vemo, da se je težko dogovarjati za pašo po vsej površini.

Spregovorili so tudi gostje na prireditvi. Direktorica KGZ Maribor Irena Leonida Kropf je razložila o pomenu paše za ohranjanje podeželja in turizma. O 30 letih pašne skupnosti Pohorje je govoril dr. Stane Klemenčič, Ranko Šmigoc, direktor Marproma pa je dejal, da so pripravljeni na kakršno koli sodelovanje, žal pa niso lastniki zemljišč, da bi o tem odločali. Marija Klopčič iz Biotehniške fakultete pa je predstavila možnosti uporab virtualnih ograj pri paši, kar bomo predstavili že v prihodnji številki Kmečkega glasa.