Uporabnost koruznih klasincev (oklasek, »stuček«, »stroček« ali storžev brez zrnja in ličja) kot stranskega produkta pri žetvi koruze je vsestranska. V preteklosti, ko je bilo spravilo koruze ročno, so jih po oluščenem zrnju uporabljali kot visokoenergetsko kurilno sredstvo. Danes se (lahko) ustrezno granulirani uporabljajo kot protihrupno in izolativno sredstvo v pohištveni industriji, graditeljstvu, farmaciji, kemični industriji in še kje.

Zaradi svoje izjemne vpojnosti, kilogram suhih in ustrezno zmletih klasincev lahko namreč vpije tudi do 2,5 litra tekočine, se lahko uporabljajo tudi v primeru sanacij ob izlitju nevarnih tekočih snovi, za nastilj na farmah ali manjšim hišnim ljubljenčkom v kletkah. Na vse prednosti klasincev nas je seznanil Štefan Števanec iz Borejcev pri Tišini v Prekmurju, ki že od leta 2014 uporablja klasince za ogrevanje na kmetiji.
Inovator in pol bi lahko dejali za Štefana Števaneca, ko sta nam z ženo Jolanko razkazovala kmetijo.

Nudijo številne strojne usluge, najpomembnejše je nudenje uslug žetve s štirimi univerzalnimi žitnimi kombajni. Sicer pa opravlja tudi druga strojna dela v kmetijstvu, prebiranje, čiščenje in sušenje žit ter drugih semen. Večino strojev je Štefan Števanec izdelal sam. In ti stroji so vrhunske izdelave, ki že dalj časa služijo svojim namenom.

Skupna kmetijska politika (SKP) v skladu s specifičnimi cilji iz Strateškega načrta 2023-2027 v okviru intervencije IRP31 Podpora za projekte EIP spodbuja tehnološki razvoj in uvedbo novih rešitev za reševanje konkretnih, specifičnih problemov in ciljev na področju kmetijstva. Med drugim tudi na področju zmanjšanja negativnih vplivov na okolje ter blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam.

Specializirani žitni kombajni

Sušenje žit pa je lahko zelo velik strošek, če za kurivo uporabljaš fosilna goriva. Dolgo je v Štefanu zorela ideja da bi za kurjavo uporabljal cenejše obnovljive vire energije. Da bi z nadgradnjo na kombajnu ob žetvi koruze zbiral tudi klasince za kurjavo, ki so skupaj s koruznico in ličjem stranski produkt, ki pade na njivo in jih podorjemo.

Čeprav so ga na tem področju prehiteli v smislu vsestranske uporabe obnovljivih virov zelo osveščeni Avstrijci, je njegov sistem zbiranja koruznih klasincev med žetvijo vendarle drugačen, nekaj posebnega. Na zadnjem delu žitnega kombajna, v njegovem primeru je to kombajn znamke Case, je namestil poseben koš s prostornino 5 kubičnih metrov. Adaptacijo na kombajnu predstavlja dodaten sklop, ki zajame klasince v poseben bunker. Za čistilnim sklopom kombajna je nameščeno lovilno korito, v katerega padajo klasinci in tudi nekaj ličja. Večina ličja za kombajnom običajno pada na tla.

V lovilnem koritu se nahaja polžasti transporter, ki prenaša klasince prečno v rezalno napravo, ki klasince razreže na manjše kose in dovaja klasince mimo zračnega toka, kjer se večino ličja odstrani. Od tu pa se klasinci dovajajo v dodaten bunker za njihovo začasno shranjevanje. Iz bunkerja pa poseben transportni trak odloži klasince v prikolico zraven kombajna. To se lahko opravi pri mirujočem kombajnu ali med vožnjo po njivi. Torej se kombajn zaradi tega dela ne ustavlja, kar je z vidika porabe časa pri žetvi ali spravilu koruze zelo pomembno.

IRP36 Naložbe v obnovljive vire energije

Digitalizacija in inovacije se v kmetijstvu uvajajo prepočasi in postopoma, neizkoriščeni so tudi potenciali prehoda v krožno in biogospodarstvo. Zaradi zahtev Evropskega zelenega dogovora in zaostrovanja okoljskih standardov bo potrebno bistveno večji poudarek nameniti prilagajanju panoge v smeri zmanjševanja okoljskega in podnebnega odtisa.

Z namenom naslavljanja identificiranih izzivov je na voljo intervencija IRP36 Naložbe v obnovljive vire energije, namenjena ciljno usmerjenemu spodbujanju vlaganj v prestrukturiranje in modernizacijo kmetijskega in agroživilskega sektorja, kar vključuje vlaganja v zeleno in digitalno transformacijo, vključno s prehodom v krožno in biogospodarstvo. Vlaganja v osnovna sredstva na kmetijskih gospodarstvih in v živilskopredelovalni panogi bodo pospešila uvajanje novih tehnologij, digitalizacije (npr. preko IT opreme, dostopa do digitalnih rešitev), posledično pa tudi znanja in inovacij.

Njiva se ne osiromaši

Zanimanje za kurjenje s klasinci je bilo sprva zelo veliko. A kot pravi Štefan Števanec je eden redkih, ki klasince uporablja za kurivo. Ker lahko pri žetvi hektarja koruze zberemo okoli 15 kubičnih metrov klasincev, kar preračunano na suho snov znaša nekaj manj kot 1300 kg, si lahko z nekaj hektarji požete koruze izdatno pocenimo ogrevanje.
Količina klasincev je odvisna od hibrida. Med klasinci pa se zopet v odvisnosti od hibrida in časa spravila nahaja lahko ličje, ki pa ni ugodno za samo skladiščenje klasincev. Uporaba klasinca kot stranskega proizvoda bistveno ne vpliva na količino rastlinskih ostankov, ki ostanejo na njivi po spravilu koruze za zrnje. Z »odnašanjem« klasincev iz njive se tal ne siromaši z organsko snovjo. Z njihovo izrabo pa se tudi ne povzroča dilem, ali je kmetijska površina namenjena za pridelovanje hrane in krme ali za ustvarjanje energije.

Uporaba klasincev kot goriva pomeni uporabo obnovljivega vira energije. Uporaba klasinca je pomembna za ogljični odtis suhega zrnja, saj ima klasinec kot obnovljivi vir energije emisijski faktor nič in torej njegova uporaba ne prispeva k večjemu ogljičnemu odtisu sušenega zrnja. Klasinec kot energent dobi večjo dodano vrednost kot pa če bi ostal na njivi.
Klasince pri Števanecih doma shranjujejo v posebnem skladiščnem prostoru, kjer se najprej posuši in po letu dni so obnovljivi viri energije pripravljeni za kurjavo. Presenetljivo za nas je bila velika vlažnost ob žetvi koruznega zrnja. Če ima naprimer koruzno zrnje vlažnost 20 odstotkov, to pomeni, da ima klasinec skoraj dvakrat večjo vlažnost, oziroma skoraj 40 odstotkov.

Štefan Števanec je dogradil svoj kombajn tudi z gnetilnikom, da vsak klasinec stisne in na ta način zdrobi sredico klasinca, da se hitreje posuši. Želi si klasincev s čim manj ličja, saj je ličje vzrok za plesnenje biomase.

Za kurjavo in za sušenje žit

Štefan Števanec se je odločil postaviti novo sušilnico za zrnje, ki bi kot energent uporabljala klasince. Ker je po duši inovator, je večji del sušilnice zgradil po svojih načrtih. Dogradil je tudi sistem za rekuperacijo (vračanje toplote). Topli vlažni zrak, ki izstopa iz sušilnice bo s pomočjo rekuperatorja dogreval sveži zrak iz okolice. S tem je še dodatno izboljšal energetsko bilanco sušenja.

Postavil je horizontalno sušilnico z enkratno polnitvijo. V sušilnem delu sta dva boksa s prostornine 9 in 4,5 kubičnih metrov (skupaj 13,5 kubičnih metrov). Na dnu boksov so vodoravna sita. Sušilni zrak se uvaja pravokotno v sušilnico. Ta dva boksa sta opremljena z mešalom gibljivim vzdolžno in prečno po boksu. Brez tega mešanja se bi v boksu med sušenjem po vertikali vzpostavila tri območja: na dnu suho zrnje, potem območje sušenja in območje vlažnega zrnja, kar lahko pripelje do različno osušenega zrnja. Sveže zrnje naložijo v bokse s pomočjo viličarja in zajemalne košare. Ob izpraznitvi boksov pa se le ti nagnejo (prekucnejo) in iztresejo zrnje ali na transportni trak ali na zajemalno košaro na viličarju.

Kurilna vrednost 17,5 MJ na kg

Strokovnjaki z Oddelek za kmetijsko tehniko in energetiko s Kmetijskega inštituta Slovenije so nam dejali, da se lahko klasinci, seveda ustrezno suhi in zdrobljeni, pred kurjenjem v pečeh zaradi njihove večje energijske izkoriščenosti in preprečevanja nastajanja oblog v kuriščih peči, domešajo lesnim sekancem. Energijska vrednost koruznih klasincev, računano na suho snov, je zelo visoka: 17,5 MJ/kg ali 4,87 kW/h na enako količino.

To pomeni, da je njihova vrednost v osnovni zelo podobna energijski vrednosti kilograma lesnih sekancev. Ali povedano drugače: 2,5 kg klasincev je enakovredno litru kurilnega olja, ki ima kurilno vrednost 42,60 MJ/kg. Strokovnjaki z Kmetijskega inštituta so opozorili tudi na “slabost” kurjenja z klasinci v navadnih pečeh na trda goriva. Pri njihovem kurjenju se sprošča klor in ta se lahko odlaga kot korozija na pečeh. Pri zelo specialnih pečeh, kjer je izkoristek skoraj popoln, pa se lahko klasinec uporablja tudi kot samostojno gorivo.

Zmogljiva kotlovnica

V kotlovnici je nameščen kotel Fröling Turbomat 250 KOM, ki ima nazivno moč 250 kW. Kotel Turbomat je sistem ogrevanja za popolnoma samodejno kurjenje različnih lesnih materialov med drugim tudi za klasince. Kanal dozirnega polža je v obliki trapeza, kar zagotavlja preprost vnos in popolno fleksibilnost pri uporabi različnih velikosti goriv. Pri gorivih z visoko vlažnostjo se izvede tudi predsušenje kurilnega materiala.

Kotel ima vgrajen pokončni tripotni toplotni izmenjevalec in sistem za optimizacijo izkoristka.
Proizvodnja toplote je namenjena za ogrevanje sušilnega zraka za sušilnico zrnja in za ogrevanje stanovanjske hiše ter sanitarne vode. Ob uporabi kmetijske biomase kot goriva nekateri opozarjajo na nevarnost nastanka korozije v kotlu zaradi klora. Pri kotlu Turbomat KOM pa je kurišče popolnoma iz šamota, na katerega morebitna korozija ne vpliva v taki obliki kot na običajno kotlovsko pločevino. Po kurjenju s klasinci Števanec in serviserji ugotavljajo, da je obraba kotla podobna kot pri uporabi lesnih sekancev.

Ogreta (vroča) voda gre ali v hranilnik toplote ali direktno na toplotne izmenjevalce voda/zrak (moči 2 × 160 kW in 2 × 85 kW), kjer toploto sprejme zrak, ki nato suši zrnje. Transport zraka omogočata dva centrifugalna ventilatorja moči 7,5 in 4 kW ter s pretokom 8800 in 5000 m3/h, ki sesata zrak skozi toplotni izmenjevalec in transportirata ogret (vroč) sušilni zrak v sušilnico.

Temperatura ogretega zraka za sušenje je lahko največ 70 stopinj Celzija. Sicer pa se temperaturo sušilnega zraka nastavlja s pomočjo avtomatike. To je odvisno ali je zrnje namenjeno za krmo, prehrano ali pa za setev, kjer je temperatura sušilnega zraka bistveno nižja. S pomočjo frekvenčnih regulatorjev na ventilatorjih se nastavlja tudi količina zraka oziroma pretok zraka. To je v veliki meri odvisno tudi od prepustnosti zrnja za sušilni zrak.

OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE

Po podatkih Statističnega urada RS je bilo v letu 2024 s koruzo za zrnje posejanih 41.780 hektarjev. Ob povprečnem pridelku klasincev 1285 kg/ha je teoretični potencial znašal 53.690 ton suhih klasincev.
Ob upoštevanju kurilne vrednosti 17,5 MJ/kg je kurilna vrednost teh klasincev 939 TJ, kar odgovarja kurilni vrednosti 22.050 ton kurilnega olja. Ker so klasinci obnovljivi vir energije, bi z njihovo uporabo (kot gorivo) privarčevali še ogljikov dioksid, ki bi sicer nastal ob uporabi kurilnega olja. V praksi pa moramo ločiti še ekonomski, tehnični in uporabni potencial klasincev, ki pa so trenutno bistveno nižji.

Optična čistilna prebiralna miza

Ob zaključku obiska smo si ogledali tudi premišljeno naložbo na kmetiji. To je optični čistilec zrnja oziroma žit. Tako stroj samodejno s pomočjo optičnega zaznavanja čisti pridelek raznih nečistoč, primesi, poškodovanih zrn, nepravilnih in okuženih zrn.

Stroj je dvokanalni, ima štiri različne kamere na kanal. Prebirajo fižol, mak, piro, sončnična semena, detelje za seme, ječmen, pšenico, tritikalo, bučno seme, koruzo in drugo zrnje. Števanecevi imajo 14 hektarjev veliko kmetijo in uporabljajo optično prebiralno mizo za prebiranje svojega fižola češnjevca, laškega fižola, ki mu pravijo v Prekmurju tudi keber. Seveda je aktualno prebiranje tudi koruze trdinke, ki jo prodajajo za koruzno moko. Nudijo tudi strojne usluge drugim poljedelcem, ki pripeljejo žito ali zrnje na optični čistilnik.

Najnovejša naložba na kmetiji pa je nakup novega kombajna Case 8250, ki ima spredaj namesto koles gosenice, ki so hidravlično vzmetene za vožnjo po cesti. Prednost gosenic je večja naležna površina. V njihovem primeru je to 1,5 kvadratnega metra na gosenico, pritisk na tla pa znaša le 0,94 kg na cm2. Za primerjavo lahko vzamemo običajno pnevmatiko pri kombajnu z naležno širino 800 mm. Tu znaša pritisk na tla kar 3,37 kg na cm2. Tovrstni kombajni na gosenicah so še posebej primerni za žetev na vlažnih tleh, da ne prihaja do prevelike zbitosti tal.