Obisk ene največjih pomurskih kmetij z mlečno prirejo nas ni pustil ravnodušne. Mladi gospodar Blaž Vrzel iz Turjancev pri Radencih nam je razložil njihov pristop k reji tako plemenskih telic kot krav molznic. Kmetija nima dolgoletne tradicije pridelave in prireje, nastala je na »pogorišču« propadlega Vinogradniškega gospodarstva Kapela leta 1995. Začeli so s 25 kravami molznicami, danes jih imajo 86, skupaj z ostalo živino pa 210 govedi.

Leta 1995 sta Blažev oče Alojz in mama Tatjana sprejela izziv in od tedanjega Vinogradniškega gospodarstva (VG) Kapela zaradi njihove opustitve govedoreje in poljedelstva odkupila tri goveje hleve v Turjancih, od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS pa sta prevzela tudi zakupljeno zemljo. Alojzu se namreč ni bilo težko odločiti za ta prevzem, saj je bil vse do nakupa pri VG Kapela delovodja kmetijsko-govedorejskega dela.

POGLEJTE VIDEO POSNETEK S KMETIJE VERZEL.

Dobrih deset let star hlev

Sprva so krave redili v že obstoječih prostorih, kmalu pa so pri Vrzelovih ugotovili, da bodo morali narediti korak naprej, da bi bili konkurenčni s prirejo. Leta 2013 so zgradili nov hlev za milijon evrov za krave molznice in mlado živino. Hitro se je potrdilo, da je bila odločitev prava.

»Začeli smo s 25 kravami molznicami, danes jih imamo 86. Molzemo jih trenutno 68. Korak za korakom smo gradili kmetijo, ki se s 100 hektarji – 50 hektarjev Skladovih zemljišč, 30 hektarjev lastnih in 20 hektarjev ostalih zasebnih površin – obdelovalnih površin uvršča med največje v regiji. Po količini namolzenega oz. prek KZ Radgona v Pomurske mlekarne oddanega mleka (okrog 670 tisoč litrov) pa smo med največjimi,« je povedal Blaž, ki je postal mladi gospodar pred sedmimi leti.

Kljub temu da je hlev star že skoraj 12 let, pa je bil narejen v skladu z zahtevami živali po dobrobiti. Tako imajo živali prostorna ležišča in vse potrebno, da je hlev zračen in svetel. Po sistemu proste reje za več kot 80 krav molznic in s stojišči za rejo ostale mlade živine je tako objekt v skladu s sodobnimi smernicami za rejo govedi.

Že dimenzija objekta – v spodnjem delu je betonski, nadgradnja pa montažna leseno-kovinska, 80 metrov v dolžino in 23 metrov v širino – daje občutek veličine. S sodobno hlevsko opremo, vključno z molznim robotom, računalniškim krmljenjem, ki je za vsako kravo odvisen od količine namolzenega mleka, tračnim čiščenjem gnoja, elementi za dobro počutje živali … se prireja mleka v njihovem hlevu povečuje iz leta v leto. Sočasno z novim objektom, ki stoji vzdolž obstoječih hlevov, so zgradili tudi pokončne rezervoarje za gnojevko v velikosti 2 × 800 kubičnih metrov.

Nov hlev so zgradili leta 2013.

Pokončni rezervoarji za gnojevko

Široka krmilna miza, svetel in zračen hlev

Blaž Vrzel: »Pri gradnji je dobro paziti na vsako malenkost. Sami smo se prepričali, kako pomembno je prezračevanje v hlevu. Prvo leto smo bili brez sodobnega prezračevalnega sistema, ko pa smo ga namestili, smo poleti v povprečju namolzli štiri litre več po kravi. Ventilatorji se sami vklopijo, ko je temperatura v hlevu 15 stopinj Celzija. Bolj kot je vroče v hlevu, močneje pihajo ventilatorji.

Kmetija Verzel je tudi vzoren primer uresničevanja ukrepov Skupne kmetijske politike s področij dobrobiti živali – govedo (ukrep IRP28) ter pomladitve generacije vodje kmetijskega gospodarstva (ukrep IRP24).

Selekcija in prehrana v hlevu

Z načrtno selekcijo in izbrano pasmo – prevladuje lisasta, nekaj malega pa je tudi črno-bele – so že doslej v povprečju dosegli mlečnost 9000 kilogramov na laktacijo. Za visoko mlečnost gre zahvala predvsem načrtnemu selekcijskemu delu in kakovostni osnovni krmi, ki jo v celoti pridelajo doma in jo tudi večkrat na leto analizirajo. V krmnem obroku je 60 % koruzne in 40 % travne silaže, zmleta slama, trije kilogrami beljakovinskega krmila, 2,5 kilograma koruznega zdroba, tritikala in mineralno-vitaminski dodatek. Ob molži dobijo še koncentrat za višjo mlečnost, količina je odvisna od mlečnosti krave, in melaso do 100. dne laktacije. V povprečju tako krave molzejo 32 litrov mleka na dan, so pa med njimi tudi take, ki na dan dajo 55 litrov mleka.

Blaž poudarja, da morajo biti jasli ves čas napolnjene s krmo.

Krmljenje telet z mlečnim nadomestkom s pomočjo robota

Ugotavljanje pojatev

Pri izhodu iz robota so postavljena »pametna vrata«. Če robot prek transponderja ugotovi znake pojatve pri kravi, kot sta povečana aktivnost gibanja in manj namolzenega mleka, jo po molži usmeri v boks za pripust, sicer pa jo spusti v krmilni prostor. Sistem znakov pojatev ne zaznava le v molzišču, ampak jih s pomočjo antene odčitava vsakih 15 minut po celotnem hlevu. Pri tem je uspešen kar v 99 %. Blaž sam osemenjuje govedo in na ta način izbere optimalen čas osemenitve. Ima visoko uspešnost osemenitev, in sicer 1,4 poskusa osemenitve za uspešno obrejitev. Kar 90 % osemenitev je v večernem času.

Molža z robotom

Do vrhunskih telet z embriotransferjem

Na kmetiji so uporabili tudi embriotransfer – umeten vnos embria oz. zarodka v jajcevod živali. Pri najboljših kravah se s hormonskimi preparati umetno izzove superovulacijo, da se dobi večje število jajčec, ki se jih osemeni s semenom elitnega bika. Kasneje se zarodki izperejo in pregledajo, posebna ekipa pa nato vsakega posebej prenese v telice ali krave, ki so že pripravljene na sprejem embria. S tem izbrane živali postanejo nadomestne ali krušne matere in nimajo nobenega genskega vpliva na zarodek. Tako je selekcijski napredek hitrejši, saj običajno v enem letu dobiš od krave eno tele, na kmetiji Vrzel pa so nazadnje dobili štiri potomke od ene vrhunske krave. Cena za ta postopek je 1200 evrov.

Telice in prvesnice so osemenjene s seksiranim semenom, da imajo na kmetiji čim več potomk. Cena seksiranega semena znaša od 40 do 55 evrov. Remont oz. obnova črede je tudi zaradi tega malo višja, ker imajo več teličk. Vzroki za izločitev so v prenizkem vimenu, seskih, premajhni količini namolzenega mleka ali pa se živali nočejo privaditi na molžo z robotom.

Kljub temu kar nekaj telic prodajo, breje po 2200 evrov za žival. Za teden dni stare bikce pa dobijo 400 evrov za lisasto pasmo in 150 evrov za črno-belo pasmo.

BREZ JAVNIH RAZPISOV HLEVA NE BI GRADILI

Za uspešno zaključitev investicije so morali Vrzelovi vložiti veliko časa in energije. Bili so uspešni na razpisu za Ukrep 121 – Posodabljanje kmetijskih gospodarstev. Pridobili so 40 % sredstev za naložbo, vredno milijon evrov. Priznavajo, da investicije ne bi mogli dokončati brez strokovne pomoči KGZ Murska Sobota, kjer so za hlev izdelali poslovni načrt, ter matične občine Radenci, ki jim je šla na roko z razširitvijo občinskega prostorskega načrta, da so nov objekt sploh lahko umestili v prostor.

Prav tako je bil uspešen tudi nakup kmetijske mehanizacije – SKP IRP02 Naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev. Na kmetiji so stroji za minimalno obdelavo tal, predvsem podrahljač in krožna brana, pluga pa ne uporabljajo več.

Krtače za krave skrbijo za čistočo živali in pomagajo vzdrževati visok higienski standard. Poleg tega so tudi zanimive za živali, saj je krtačenje prijetno.