Tokrat nas je ozka pot vodila po gričevnatem svetu Slovenskih goric, vse do Zgornje Voličine, do živinorejske kmetije Kocbek. Dobrih 20 let nazaj je Alberto že kot mladenič prevzel kmetijo, takrat je bilo v hlevu 15 krav s povprečno mlečnostjo pet tisoč kg v standardni laktaciji. Že leto dni kasneje so s pomočjo sredstev Skupne kmetijske politike (SKP) zgradili nov hlev in čreda se iz leta v leto povečevala. Danes redijo 68 krav lisaste pasme, še enkrat toliko je plemenskih telic. Obdelujejo dobrih 70 hektarjev kmetijskih površin. Dnevno namolzejo do 1800 litrov mleka, del tega predelajo v mlečne izdelke v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji.

Investicije s pomočjo ukrepov Skupne kmetijske politike (SKP)

Naj naštejemo investicije, katere so bile delno sofinancirane s pomočjo sredstev SKP.

Alberto Kocbek je pridobil sredstva za gradnja novega hleva za krave molznice in plemenske telice in za nakup odjemalca silaže. Sredstva so bila pridobljena v okviru podpore za naložbe v kmetijska gospodarstva. V SKP 2023–2027 je ta nadomeščen v okviru Intervencije IRP02– Naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev (SKP 2023–2027). S tem so jo tehnološko posodobili in modernizirali, povečali prirejo ter tako okrepili svojo konkurenčnost na trgu.

Pred leti so kupili novega robota za molžo, cisterno za mleko, teleskopski nakladalnik, balirko in nakladalno prikolico, v okviru Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja. Ta ukrep je danes nadomeščen z več bolj ciljno usmerjenimi ukrepi v okviru Intervencije IRP02– Naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev (SKP 2023–2027).

Sodelujejo tudi v ukrepu Dobrobit živali, podintervencija DŽ – govedo. Ta je v okviru intervencije IRP028 Dobrobit živali iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 za leto 2025. Namen intervencije DŽ je spodbujanje kmetijskih gospodarstev k izpolnjevanju zahtev za dobrobit živali, ki presegajo predpisane zahteve ravnanja, navedene v uredbi, ki ureja pogojenost, in običajno rejsko prakso.

Zgoden, a pravi čas za prevzem kmetije

Alberto Kocbek je kmetijo prevzel že leta 2002, ko je zaključeval študij živinoreje na kmetijski fakulteti v Mariboru. Prevzem pri notarju so izvedli na njegov 23. rojstni dan. In za darilo je prejel kmetijo, ki je postala tudi njegova vsakodnevna služba. Za tako nevsakdanje zgoden prevzem kmetije sta dva vzroka. Kot prvega Alberto navaja, da je želel biti popolnoma predan delu in kmetiji. Mladi namreč povečini predolgo čakajo na prevzem in se počutijo le kot delovna sila. Drugi vzrok pa je bilo kandidiranje na sredstva v okviru Skupne kmetijske politike (SKP), saj je imel Alberto kot mladi prevzemnik precej več možnosti, da bo uspešen na razpisu za nov hlev kot pa oče Feliks.

In je tudi bil. S pomočjo evropskih sredstev so zgradili hlev za 55 krav molznic in tako stalež krav iz leta v leto povečevali. V hlevu je trenutno skoraj 70 krav molznic in 65 plemenskih telic. Število se spreminja, a ves čas imajo v načrtu stalež do največ 70 krav. Tako so uresničili svoje cilje in s sredstvi Skupne kmetijske politike moderniziral kmetijo in prirejo. S tem se je dvignila produktivnost na kmetiji.

Osnovni krmni obrok za čim višjo mlečnost

Kocbekovi se pri reji krav molznic držijo še posebej enega načela: s čim manjšimi stroški uspešno kmetovati. Za cilj so si zadali, da bi kar se da visoko mlečnost dosegli iz osnovne krme. Imajo 70 hektarjev površin, od tega je več kot 50 hektarjev trajnih travnikov, na njivah pa je 12 hektarjev koruze, tri hektarje ječmena in lucerna. Obrok je sestavljen iz kakovostne travne silaže (60 odstotkov) in koruzne silaže (40 odstotkov). Preostale krmne sestavine so seno (3 kg), koruzni šrot, ječmen, bučne pogače, sojine tropine, mineralno vitaminski dodatek in močna krmila za izravnavo krmnega obroka. Krave ob molži dobijo še popolni krmni koncentrat za višjo mlečnost. Alberto poudarja, ne kosijo prezgodaj, raje počakajo teden dni, da je delež vlaknin nekoliko večji.

Tudi pri Kocbekovih so parcele precej razdrobljene. Alberto pravi, da imajo dovolj površin za obdelavo, ne mislijo se širiti naprej oziroma povečevati pridelavo in prirejo. »Površin je precej, kar poveča stroške pridelave. In tudi zato ne sklenem nobene najemne pogodbe, če mi ni dovoljeno uveljavljati površin v zbirni vlogi subvencijske kampanje. Moje mnenje je, da mora kmet, ki obdeluje površine, tudi uveljavljati zahtevek za te površine.«

Nakup kmetijskih površin se nam enostavno ne bi izplačal. Ne moremo dati 30 tisoč EUR in več za hektar površine. Ko pridelaš različno žito pa potem prodaš z zaslužkom nekaj sto EUR. Kje je računica?

Gnojenje travnikov in njiv

Osnovni obrok tako zadošča za mlečnost okrog 25 kilogramov, predvsem na račun zelo kakovostne travne silaže, ki ima veliko vsebnost surovih beljakovin v suhi snovi. To ni slučaj, ampak plod načrtnega gnojenja in pravočasne košnje. Pred leti so opustili gnojenje travnikov z mineralnimi gnojili, poslužujejo se le gnojenja s predelano gnojevko. Na tej kmetiji, čeprav ni uradno ekološka, si prizadevajo delovati čim bolj okolju prijazno.

Že pred več kot desetletjem so začeli razmišljati o načinih, kako zmanjšati vpliv na naravo. Med drugim v gnojevko dodajajo posebne pripravke za boljšo fermentacijo že v jami. To znatno zmanjša neprijeten vonj, naredi gnojevko manj agresivno in izboljša izkoristek dušika, kar pomeni, da lahko uporabljajo manj ostalih gnojil. Poleg tega uporabljajo tudi naravne aktivatorje tal, ki pospešujejo rast rastlin. Vsi uporabljeni pripravki so dovoljeni v ekološkem kmetijstvu. Na škropilnici imajo nameščen tudi vitalizator, ki izboljša učinkovitost škropiv, zaradi česar zadostuje že polovična količina. Na ta način bistveno zmanjšajo obremenjevanje tal in vpliv na okolje. Z mineralnimi gnojili gnojijo le koruzo, in sicer 200 kilogramov dušičnih gnojil (27 % dušika) ob setvi in 250 kg, ko je ima koruza 4 do 6 listov.

Paša telic in osemenjevanje črede

Na osmih lokacijah od aprila do novembra pasejo telice. »Poleg paše telice dobijo vodo in mineralno-vitaminski dodatek. To je najcenejša reja, še posebej, ko paseš na površinah s težjimi pridelovalnimi pogoji. Živali začnemo navajati na pašo poleg hleva, ko so stare tri mesece, nato pa jih praviloma odženemo na bolj oddaljeno pašo, ko so stare 6 mesecev.

Pasemo jih od aprila do novembra, in takrat je treba vsako posebej uloviti. Pri tem si pomagamo tako, da jim za teden dni odvzamemo lizalne kamne ter jih nato pred selitvijo v hlev ponovno ponudimo. Tako vse živali pridejo v našo bližino. Telice, ki so primerne za prvo obrejitev, odženemo v hlev tudi poleti, kjer jih nato podrobneje opazujemo, da ne zamudimo idealnega časa za osemenitev. Osemenjujem sam s semenom uvoženih bikov, uspešnost osemenitev v hlevu znaša 1,4.«

Krave v povprečju molzejo od tri do štiri laktacije. Vzroki za izločitev so predvsem zaradi težav z vimenom, somatskimi celicami ali pa parklji. Alberto dodaja, da jih odkupi bližnji kmet po ceni, ki bi jo plačala klavnica. Tako krave molznice čez noč postanejo krave dojilje.

Nakup robota za molžo je bila pravilna odločitev

Kocbekovi so se kljub nekaterim pomislekom odločili za nakup molznega robota blagovne znamke DeLaval. »Odločitev je bila več kot pravilna. Prihranek časa je namreč velik, saj zdaj za nadzor ter morebiten pregon v molzišče porabimo le še četrtino časa, ki smo ga poprej. Krave osemenjujemo s semenom, ki daje potomkam čim bolj pripeto vime, pazimo na namestitev seskov ter hiter iztok mleka. Pri molži nimamo težav, manj je težav z mastitisom, mleko je bolj kakovostno, količine namolzenega mleka pa so bile tudi višje. V povprečju se krave molzejo 2,8-krat na dan, kar je precej.”

V hlevu je lisasta pasma govedi z mlečnostjo 8.500 kg mleka v standardni laktaciji. Vsebnost mlečnih maščob znaša 4,0 odstotka, mlečnih beljakovin pa 3,5 odstotka, kar je zelo ugodno za izdelavo mlečnih izdelkov. Na vprašanje, ali bodo še povečevali površine in stalež živali, Alberto odgovarja: »Ne mislimo povečevati števila krav, saj več krav ne bi mogel pomolsti niti molzni robot. Ko povečuješ prirejo in povečuješ obdelovalne površine, se povečujejo delovni stroški, rabiš več delovne sile. Tudi pri predelavi mleka razmišljamo podobno in ostati v sedanjih okvirih. Pri večji ponudbi različnih izdelkov in količin bi morali nekoga zaposliti. Bi potem bila predelava smotrna? Pri nas mislim da ne.

Ko domače mleko postane zgodba o uspehu

Leta 2015 in 2016 so nižje odkupne cene mleka (23 centov za liter) mnoge kmetije postavile pred izzive. Na kmetiji Kocbek so morali celo podaljševati odplačilno dobo za kredite. Začeli so razmišljati celoviteje in svojo priložnost so našli v predelavi mleka. Začela se je zgodba izdelave in prodaje mlečnih izdelkov, ki danes osvajajo priznanja in navdušujejo s kakovostjo in okusom.

Pobuda se je porodila ob ideji o ponudbi svežega, lokalno pridelanega mleka. Kmalu se je začela domača proizvodnja jogurtov, ki jih je ustvarjala Mateja kot inženirka živilske tehnologije. Prve poskuse je pripravljala kar doma v kuhinji, a rezultati so presegli pričakovanja – že prvi ocenjevalci so izdelke nagradili z zlatom in srebrom.

Približno četrtino namolzenega mleka prodajo kot surovo mleko v okviru dopolnilne dejavnosti oziroma predelajo v mlečne izdelke.

Ker jim delo v hlevu že od leta 2014 lajša robot za molžo, domačim pa pri delu pomaga tudi Matejin brat Tilen, zaposlen na kmetiji, se Mateja lažje posveča ponudbi mleka in mlečnih izdelkov, urejanju dokumentacije za potrebe kmetije in dostavam. V ta namen so preuredili del poslopja v majhno sirarno in trgovinico. Nakupili smo vso potrebno opremo za izdelavo mlečnih izdelkov ter za njihovo shranjevanje. Proizvodni proces je bil premišljeno zasnovan v sodelovanju s strokovnjaki, trgovinski del pa je bil opremljen s toplino in občutkom za dekoracijo. Njihovi izdelki in tudi surovo mleko danes oskrbujejo šole in druge javne ustanove, kar priča o zaupanju v lokalno pridelano mleko.

Okusi z značajem

Vse bolj pa so prepoznani tudi njihovi jogurti, pripravljeni na tradicionalni način. Jogurtov ne odlikuje le okus, ki nastaja na podlagi kakovostnih sadnih baz z visokimi sadnimi deleži, temveč tudi imena, ki so plod Matejine domišljije in so v prvi vrsti pozitivna ter poskrbijo, da se jogurt zaužije z nasmehom. Zaljubljena jagoda, Pogumna češnja, Navihana borovnica, Vesela stračatela, Ponosna marelica, Sproščena vanilja, Zabaven navadni jogurt, Nasmejani gozdni sadeži, Prijazno pečeno jabolko se glasijo imena Kocbekovih jogurtov. Jogurti so poleg mleka, tradicionalno pridelane skute, domačega deserta ter sira za žar, na voljo v lokalni trgovinici, na tržnici in celo v avtomatu v središču Lenarta. Porabo spremljajo prek aplikacije, plačajo samo stroške delovanja avtomata, kar jih zelo veseli.

Posebno pozornost namenjajo tudi tistim, ki imajo težave s prebavljanjem mlečnih beljakovin. V sodelovanju z znanstveno ustanovo spremljajo vsebnost betakazeina A2A2 v mleku posameznih krav. Približno tretjina njihove črede že proizvaja mleko, ki je lažje prebavljivo, a ohranja vse pomembne hranilne vrednosti.