Cilji Skupne kmetijske politike (SKP) so pridelava zdrave in kakovostne hrane ter ohranjanje poseljenega podeželja. V Beli krajini se zadnja desetletja soočajo z vse večjo zaraščenostjo kmetijskih zemljišč ter majhnostjo in razdrobljenostjo kmetijskih površin. Ker mladi zapuščajo podeželje, je prednostna naloga slovenskega kmetijskega ministrstva, da se ga revitalizira z ukrepi Skupne kmetijske politike. Tudi zato predstavljamo kmetijo Vučji ogrizek, ki je vključena v ukrep IRP19 Ekološko kmetovanje.

Med prednostnimi nalogami Slovenije je zagotavljati prehransko varnost in večanje samooskrbe, razvoj digitalizacije in sodobnih tehnologij pridelave hrane, varovanje kmetijskih zemljišč – slednje je tudi ena od bistvenih postavk IRP19 Ekološko kmetovanje. Osrednji namen intervencije Ekološko kmetovanje je namreč spodbujati kmetijska gospodarstva za izvajanje naravi prijaznega načina kmetovanja, ki prispeva k ohranjanju in izboljševanju biotske raznovrstnosti, ohranjanju virov pitne vode, rodovitnosti tal, kulturne kmetijske krajine in k varovanju okolja nasploh.

Pomembna bo generacijska pomladitev in vključevanje malih samooskrbnih kmetij v organizirane oblike pridelave, promocija ekoloških, lokalnih in trajnostno pridelanih kmetijskih in živilskih proizvodov ter spodbujanje vstopa v shemo izbrana kakovost, kar so osrednje naloge Skupne kmetijske politike (SKP).

Skupna kmetijska politika (SKP) s številnimi ukrepi spodbuja raznolikost slovenskega podeželja. Na kmetiji Vučji ogrizek iz Velikih sel pri Adlešičih v Beli krajini dosledno sledijo tem ciljem ter na različne načine ohranjajo tradicionalne vrednote ter posebnosti. Ne le da kmetujejo po strogih ekoloških načelih, za rejo izbirajo avtohtone pasme živali in lokalne sorte. Svoje težko dostopne površine ohranjajo obdelane, na različne načine preprečujejo zaraščanje in skrbijo, da je podeželje živo ter zanimivo ne le za turizem, temveč tudi za ohranjanje poseljenosti. Še posebej, ker je znano, da je Bela krajina s svojim površinskim reliefom in strukturo tal izredno težka za pridelavo in prirejo. O tem priča tudi velik upad števila kmetov v zadnjih tridesetih letih.

Ekološka pridelava v okviru SKP na kmetiji Vučji ogrizek

Kmetija Vučji ogrizek je vključena v ukrep IRP19 Ekološko kmetovanje. Ekološko kmetovanje je tako v Sloveniji kot tudi v Evropski uniji v porastu.

Že pred vstopom v ukrep ekološko kmetovanje so kmetovali na tradicionalen način, nato so svojo dejavnost še nadgradili. Na ta način so sledili ciljem povečati ekološko ponudbo živil glede na naraščajoče povpraševanje znotraj Strateškega načrta SKP 2023–2027. Trajanje obveznosti za vstop v ukrep, za katerega je potrebnih najmanj 0,3 hektarja kmetijskih površin, je pet let. Za preusmeritev rastlinske proizvodnje sta potrebni najmanj dve leti, tri leta za trajne nasade.

Upravičenec mora imeti vsako leto aktivno prijavo oz. obnovitev certifikacije pri pooblaščeni organizaciji za kontrolo in certificiranje najkasneje do 31. decembra za naslednje leto, ko je treba izpolniti tudi 25-urni letni program usposabljanja.

Kot pravijo na kmetiji Vučji ogrizek, kupci raje posegajo po ekoloških izdelkih in tudi sami imajo raje na ta način pridelano hrano. Tudi Skupna kmetijska politika (SKP) podpira ekološko kmetovanje v okviru Intervencije IRP19 Ekološko kmetovanje, ki zagotavlja pridelavo visoko kakovostne in varne hrane, z bogato prehransko vrednostjo in visoko vsebnostjo vitaminov, mineralov in antioksidantov ob hkratnem kar največjem možnem zmanjšanju vseh oblik onesnaževanja.

V Sloveniji je povpraševanje po eko hrani bistveno višje od ponudbe, zato je preusmeritev v ekološko kmetovanje pomembna za razvoj lokalnih trgov, predstavlja tržno priložnost za pridelovalce in spodbuja k večjemu vključevanju v intervencijo Ekološko kmetovanje. Tudi zaradi tega se vse več kmetov in kupcev drži slogana Ekološko + Lokalno = Idealno. Temu se pridružuje tudi Skupna kmetijska politika, ki z večjimi deleži subvencionira ekološko pridelavo.

Kmetija Vučji ogrizek

Kmetija je ekološka, vsako leto se vključi v številne dejavnosti. Obdelujejo 50 hektarjev kmetijskih površin. Ukvarjajo se z rejo ovc dveh avtohtonih pasem: 60 plemenskih živali je pasme belokranjska pramenka, molzejo pa okrog 120 odraslih ovc bovške pasme. Od 180 odraslih ovc velikega bovškega tropa na leto prodajo do 300 jagnjet. Poleg ovc imajo tudi govedo (pasmi cika in limuzin), prašiče (mangulica in krškopoljska pasma), istrske osle in kokoši različnih pasem.

V povprečju namolzejo do največ 150 litrov mleka na ovco v laktaciji. Mleko predelajo v mehke in poltrde ovčje sire, sirotko pa v albuminsko skuto. Enkrat na teden izdelujejo ovčji jogurt. Poleg tega je utečena prodaja celih jagnjet za peko na ražnju, konfekcioniranih klavnih trupov in salam, ki so narejene z dodatkom svinjine ali mesa oslov, ter hrenovk, ki so narejene izključno iz ovčetine. Pri kupcih je zelo cenjena lardo slanina mangulic in mesnata slanina krškopoljskih prašičev.

Reja avtohtonih pasem ovac

Na kmetiji Vučji ogrizek sledijo zgoraj navedenim ciljem. Boris Grabrijan je leta 2018 predal kmetijo sinu Izidorju in snahi Manci. »Dogovorili smo se zelo hitro, le nekoliko smo morali spremeniti moje želje,« pripoveduje Boris. »V načrtu sem imel, da bi poleg prodaje jagnjet imel večjo čredo oslov, ki bi jih molzli in prodajali predelano mleko oslic, kot so siri in kozmetika. Izidor pa si je vedno želel delati z drobnico. Kompromis je bil torej na dlani, da bomo imeli veliko čredo ovc avtohtonih pasem in se vključili v ukrep IRP42 Lokalne pasme in sorte.

Namen intervencije je ohranjanje lokalnih pasem domačih živali, ki jim grozi prenehanje reje, njihove genske raznovrstnosti in preprečevanje izgube biološkega materiala, prilagojenega določenemu okolju. Redimo belokranjsko pramenko, oplemenjeno jezersko-solčavsko pasmo za prodajo jagnjet pa smo lani opustili. Da pa bi lahko mladi prevzemnik dostojno živel, je bila poleg reje ovac za meso potrebna še predelava ovčjega mleka. Bovška pasma se je že v preteklosti izkazala s precej visoko mlečnostjo, tako da so vse ovce pri nas avtohtone pasme, kar je v okviru Skupne kmetijske politike tudi nagrajeno.«

Na kmetiji Vučji ogrizek so vključeni v ukrep SKP IRP42 Lokalne pasme in sorte. S tem ukrepom so do podpor upravičene lokalne (avtohtone in tradicionalne) pasme domačih živali, ki jim grozi prenehanje reje. Na kmetiji imajo kar nekaj avtohtonih pasem živali v ukrepu. Od goved je to cikasto govedo, od prašičev krškopoljski prašič, od ovc pa belokranjska pramenka in bovška ovca. Z grenkobo pravijo, da bi morali med avtohtone živali uvrščati tudi pasmo istrski osel, saj je avtohtona in tudi izjemno koristna rejna žival za preprečevanje zaraščanja kmetijskih površin. Posledično so vključeni tudi v Shemo za podnebje in okolje (tako imenovani SOPO), in sicer v ukrep INP 8.02 Tradicionalna raba travinja (TRT). S shemo se podpira ekstenzivna raba travinja, preprečuje intenzifikacija ter morebitni negativni vplivi na okolje, kot je presežek gnojil zaradi intenzivne živinoreje ali večja potreba po gnojenju z dušikom. S prepovedjo uporabe mineralnih gnojil shema prispeva k upravljanju hranil v tleh in vpliva na prilagajanje podnebnim spremembam, saj so ekstenzivni travniki izpostavljeni neugodnim vremenskim razmeram, kot je na primer suša. Shema predstavlja prvo stopnjo ohranjanja traviščnih habitatov.

Mlečnost pri ovcah

Izidor dodaja: »Laktacija se je začela aprila, po dveh mesecih sesanja mladičev. Ob prvi mlečni kontroli je bila povprečna mlečnost skoraj liter na ovco, z vsebnostjo 3,42 % mlečnih maščob in 4,89 % mlečnih beljakovin. Avgusta je povprečna mlečnost padla na povprečno 0,3 litra na žival ob visoki mlečni maščobi 7,3 % in 6,12 % mlečnih beljakovin. Izkoristek pri predelavi je sedaj največji, potrebujemo šest litrov mleka za en kilogram sira. V laktaciji tako namolzemo od 150 do 180 litrov mleka v povprečju na ovco. Še prej pa dobrih 50 litrov posesajo jagnjeta, saj imamo pozne odstavitve.«

Zakol jagnjet izvedejo v bližnji klavnici. Kot zanimivost velja omeniti, da je izplen pri bovški pasmi veliko večji. Če pri belokranjski pramenki znaša največ 50 %, je pri bovški ovci čez 60 %. Meso prodajo za na raženj (celo pečeno jagnje) ali posamezne kose. Starejše živali predelajo v suhomesnate izdelke.

Ime Vučji ogrizek izvira iz 19. stoletja, ko je prednik družine ovčerejec Matija Peteh med branjenjem ovc pred volkovi izgubil uho in del obraza. Po tej telesni poškodbi so mu domačini dali vzdevek Vučji ogrizek.

Škoda po divjadi in zvereh

Mlečne izdelke in tudi meso ter mesne izdelke prodajajo na domačem naslovu, enkrat na teden pa dobrote dostavijo tudi v Ljubljano, Domžale in Kamnik. Stalni kupci so ugotovili, da je dobro biti vezan na kakovostne izdelke iz Bele krajine. Mladi prevzemnik pravi, da imajo v ponudbi tudi mlado govedino limuzin in cikaste pasme. Dojilje se s svojimi teleti pasejo in prezimijo kar na pašniku.

Če je reja domačih živali dokaj poenostavljena, pa tega ne bi rekli za škodo, ki jo dela divjad in zveri. Boris Grabrijan našteva, da belokranjskim kmetom divji prašiči in medvedi uničujejo koruzo na njiv. Šakali in volkovi požrejo marsikatero tele in jagnje, krokarji pa lahko en dan starim jagnjetom izkljuvajo oči in požrejo jezik. Dokazovanje, da jim zveri in divjad delajo škodo, je bilo dolgotrajno. In šele sedaj komisije priznavajo, da rejci trpijo škodo zaradi šakalov in krokarjev. Škode pa ne delajo le zveri, tudi kakšen malopridnež gre na pašnik po jagnje ali ukrade odojka.

Smeli načrti za naprej

Na kmetiji Vučji ogrizek imajo še veliko načrtov. Med drugim želijo dokončati gradnjo objekta, kjer bodo prebivali, hkrati pa bo to tudi sprejemni prostor za goste in nudenje pokušin na kmetiji. Temelji so dobri, pravi Izidor, ki želi z Manco nadaljevati reje različnih avtohtonih živali in oplemenititi mleko ter meso s predelavo v različne izdelke.

To je vsekakor dodana vrednost, saj so lahko prodajne cene precej višje, kot bi bile, če bi prodajali osnovne proizvode. Boris, Izidor in Manca priznavajo, da bi jim bilo precej težje uresničiti zastavljene cilje brez številnih ukrepov Skupne kmetijske politike. Med katerimi izstopa predvsem intervencija IRP19 Ekološko kmetovanje.