Rahljalnik tal in krožna brana sta postala v ekološki pridelavi zelo pomembna stroja za strniščno obdelavo tal. V ekološki pridelavi zato nista iskana le pri nas, ampak tudi v Evropi in širom sveta. Tudi nakup tovrstnih strojev se vključuje v različne ukrepe Skupne kmetijske politike (SKP) 2023–2027, s katerimi uvaja trajnostne in ekološke prakse. S tem spodbuja ohranjanje biotske raznovrstnosti, zdravje tal in naravno ravnotežje, kar izboljšuje kakovost pridelka in trajnost kmetije.

Kmetije s takim načinom obdelave tal so običajno vključene v več ukrepov znotraj IRP 19 Ekološko kmetijstvo, ki omogoča pridelavo hrane na naravi prijazen način, brez uporabe pesticidov ali mineralnih gnojil, ter zagotavlja finančno podporo, med drugim prek Ukrepa IRP27 Biotično varstvo rastlin.

Koristi setve strniščnih posevkov

Ta spodbuja uporabo koristnih organizmov in bioloških pripravkov za nadzor škodljivcev in bolezni, kar zmanjšuje kemično obremenitev okolja ter ohranja talno in vodno biotsko raznovrstnost. Na ta način ščitimo okolje, biotsko raznovrstnost ter prispevajo k zdravemu in kakovostnemu pridelku, kar je tudi vodilo ekološke pridelave v Sloveniji.

S setvijo strniščnih posevkov v njivskem kolobarju izboljšamo kolobar, v poletnem času se izognemo propadanju strukture tal zaradi vročine in poletnih neviht, pridelamo dodatno krmo za živino in preprečujemo razmnoževanje plevelov, bolezni in škodljivcev. Po spravilu žit tla čim prej pripravimo za setev. Na strnišče lahko v nočnem času ali neposredno pred padavinami navozimo gnojevko in jo takoj zadelamo v tla, da preprečimo izgube amonijske oblike dušika. Tla plitvo obdelamo s specialnimi stroji in opravimo setev strniščnega posevka.

Rahljalnik Terasofter za zadelavo žetvenih ostankov

Tako se za plitvo obdelavo tal priporoča rahljalnik in krožna brana, ki sta pomembna stroja za osnovno obdelavo tal pred setvijo, priročna predvsem pri zadelavi žetvenih ostankov, predvsem koruznice, v tla in pri globokem rahljanju zemlje na delovnih globinah do 40 centimetrov. Glede na nastavitve je možno izvesti plitvo ali globoko obdelavo tal.

Pri rahljalniku so v ospredju široke nogače, ki so na ogrodje rahljalnika pritrjene pod kotom. Dodatno lahko rahljalnik opremimo z lemežnimi noži, in sicer z navadnimi in diamantnimi, odvisno kako težka je prst in koliko površin uporabnik letno obdela. Ti so namenjeni rezanju obdelovalne površine po celotni širini rahljalnika.

Sledijo zgoščevalna kolesa (diski) velikega premera in so namenjena izravnavanju obdelovalne površine neposredno za nogačami z lemeži. Čvrsta konstrukcija in velik premer zgoščevalnih koles (diskov) zagotavljata enakomernost izravnave obdelovalne površine in nemoteno delovanje brez zatikanja. Delovna globina prednjih nogač se nastavi z višino tritočkovnega hidravličnega drogovja. Zgoščevalna kolesa za poravnavanje površine tal je potrebno nastaviti glede na vrsto tal, vozno hitrost in količino slame oziroma rastlinskih ostankov na tleh. Na koncu stroja je izravnalni valj, ki poravna obdelano površino.

Krožna brana za pripravo tal za setev

Tudi krožna brana je nepogrešljiv pripomoček za površinsko obdelavo strnišč in učinkovito pripravo tal pred setvijo. Običajno dvovrstni sistem diskov velikega premera dopolnjuje izravnalni cevni ali disk valj, učinkovito reže vrhnjo plast obdelovalne površine, drobi grude, zrači in rahlja setveno prst. Dobro prezračena prst s primešanimi ostanki žetve ustvarja idealne pogoje za rast posevka. Omogoča enostavno obdelavo tal v enem samem prehodu do globine 15 cm.

Prednosti krožne brane so predvsem v tem, da prva vrsta diskov učinkovito reže in rahlja obdelovalno površino. Druga vrsta diskov pa drobi grude, odstranjuje stebla, zrači ter mehča prst. Pri tem pomaga čvrsta konstrukcija stroja in premišljena postavitev diskov. To omogoča učinkovito delovanje in preprečujeta zatikanje.

Skupna kmetijska politika podpira ozelenitev ornih površin pred zimo

Tako rahljalnik kot krožno brano lahko opremimo z mehansko ali pnevmatsko sejalnico. Lahko se uporablja za setev ajde, različnih vrst travnih mešanic in drugo za ozelenitve njivskih površin. Na ta način so lahko kmetije vključene v ukrep Skupne kmetijske politike, in sicer Intervencije INP08.06 Ozelenitev ornih površin preko zime.

Ozelenitev ornih površin preko zime omogoča zaščito tal pred erozijo, preprečuje izpiranje hranil in ostankov fitofarmacevtskih sredstev jeseni in pozimi. Povečuje vsebnost organske snovi v tleh, izboljšuje rodovitnost tal. Zmanjša se potreba po gnojenju z dušikom, kar posredno zmanjšuje izpuste amonijaka in didušikovega oksida. Zelena odeja preprečuje tudi izpiranje dušika (porablja odvečni dušik) in tako pozitivno vpliva na stanje voda. Nadalje bo prepoved uporabe herbicidov zmanjšalo tveganja in vplive zaradi uporabe FFS za zdravje ljudi in okolje ter izboljšalo stanje voda.