V ekološkem kmetijstvu, kjer uporaba herbicidov ni dovoljena, postaja mehansko zatiranje plevela ena ključnih tehnoloških rešitev, kar je tudi v skladu s smernicami Skupne kmetijske politike (SKP). V zadnjih letih pa klasične okopalnike vse bolj nadomeščajo napredni okopalniki z kamerami, ki s pomočjo digitalnega vida in preciznega vodenja omogočajo izjemno natančno obdelavo tal med vrstami in celo v neposredni bližini rastlin.

V okviru Skupne kmetijske politike 2023–2027 intervencija IRP19 – Ekološko kmetovanje spodbuja pridelavo zelenjave in poljščin na ekološki način. Takšen način kmetovanja prispeva k varovanju naravnih virov, kot so tla, voda in biotska raznovrstnost, ter izboljšuje splošno kakovost okolja.

Nadgradnja klasičnih medvrstnih okopalnikov

Zelenjadarske in poljedelske kulture so tesno povezane z načeli trajnostnega kmetovanja, saj v ekoloških sistemih uspevajo brez uporabe sintetičnih fitofarmacevtskih sredstev. Vključevanje teh kultur v kolobar ima pomembno vlogo pri ohranjanju zdravja tal, saj povečuje pestrost posevkov, zmanjšuje pritisk škodljivcev in bolezni ter prispeva k boljši strukturi in rodovitnosti zemljišč.

Gre za tehnološko nadgradnjo klasičnih medvrstnih okopalnikov, ki so bili dolga desetletja osnovno orodje v pridelavi koruze, zelenjave in drugih okopavin. Nova generacija strojev pa uporablja kamere visoke ločljivosti, senzorje in računalniško obdelavo slike, ki v realnem času prepoznavajo vrste rastlin in plevel.

Sistem deluje tako, da kamera zaznava zeleno linijo posevka in položaj posameznih rastlin. Računalnik nato usmerja hidravlični sistem, ki premika okopalne elemente levo ali desno ter tako omogoča obdelavo tal z milimetrsko natančnostjo. S tem se mehansko odstranjuje plevel v medvrstnem prostoru, hkrati pa se zmanjša potreba po ročnem okopavanju.

Posebna prednost takšnih strojev je njihova prilagodljivost različnim kulturam in razmikom med vrstami. Uporabljajo se predvsem v ekološki pridelavi zelenjave, sladkorne pese, koruze in tudi nekaterih poljščin z višjo dodano vrednostjo. Zaradi natančnosti omogočajo zgodnejši vstop v njivo, saj zmanjšajo tveganje za poškodbe mladih rastlin.

Poleg večje učinkovitosti okopalniki s kamerami pomembno prispevajo tudi k zmanjšanju stroškov dela. V tradicionalnem ekološkem kmetovanju je ročno pletje pogosto eden največjih stroškovnih dejavnikov, zlasti pri zelenjadnicah. Mehanska natančnost nove tehnologije pa omogoča, da se potreba po ročnem delu občutno zmanjša, kar je v času pomanjkanja sezonske delovne sile še posebej pomembno.

Natančna setev pogoj za delovanje stroja

Čeprav gre za tehnološko napredne stroje, njihova uporaba zahteva znanje in prilagoditev pridelovalnih praks. Kmet mora natančno načrtovati setev, saj je enakomeren vznik rastlin ključen za pravilno delovanje kamere. Prav tako je pomembna pravilna nastavitev stroja glede na višino rastlin, svetlobne pogoje in strukturo tal.

Zanimanje za tovrstne rešitve hitro narašča, predvsem v okviru ekološkega kmetijstva. Stroji so sicer investicijsko zahtevnejši, vendar se pri večjih površinah in intenzivnejših kulturah strošek lahko hitro povrne skozi prihranek pri delu in boljši pridelek. Pri nakupu lahko del sredstev pridobimo v okviru Skupne kmetijske politike (SKP) z intervencijo IRP21 Naložbe v nakup kmetijske mehanizacije in opreme za optimalno uporabo hranil in trajnostno rabo FFS.

Intervencija IRP21 v okviru Skupne kmetijske politike 2023–2027 podpira naložbe v kmetijsko mehanizacijo in opremo, ki omogoča bolj trajnostno rabo hranil ter zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev. V ta okvir sodijo tudi sodobne tehnološke rešitve za mehansko zatiranje plevela, vključno z robotiziranimi in kamero vodenimi okopalniki, ki z visoko natančnostjo izvajajo medvrstno obdelavo tal. Takšni sistemi omogočajo zmanjšanje kemičnih obremenitev okolja, hkrati pa izboljšujejo učinkovitost dela in zmanjšujejo potrebo po ročnem okopavanju, kar predstavlja pomemben korak k digitalizaciji in bolj trajnostnemu upravljanju kmetijskih površin.

Okopalniki s kamerami tako predstavljajo pomemben korak v smeri digitalizacije ekološkega kmetijstva, kjer se združujeta naravi prijazen pristop in sodobna tehnologija. Namesto kemije v ospredje stopa natančna mehanika, podprta z umetno inteligenco, ki kmetu omogoča boljši nadzor nad pridelavo in večjo učinkovitost na polju.