Skupna kmetijska politika s svojimi ukrepi podpira tudi razvoj ekoloških sadjarskih kmetij in pridelavo jagodičevja z višjo dodano vrednostjo. Ena takšnih zgodb prihaja s kmetije Polone Ratajc, kjer je pridelava aronije v dobrem desetletju zrasla v pomembno kmetijsko in podjetniško dejavnost. Ko se je pred dobrim desetletjem agronomka Polona Ratajc odločala, katera sadna vrsta bo zaznamovala prihodnost njihove družine, ni potrebovala veliko časa za premislek. Skupaj z očetom Dragom Ratajcem sta prepoznala potencial aronije in leta 2014 zasadila prve sadike. Iz prvih nasadov se je v nekaj letih razvila Aronita, danes ena najbolj prepoznavnih slovenskih blagovnih znamk izdelkov iz aronije.

Skupna kmetijska politika (SKP) s svojimi ukrepi spodbuja raznovrstno, trajnostno in okolju prijazno kmetovanje. Podpore niso namenjene zgolj pridelavi poljščin, temveč tudi številnim drugim kmetijskim dejavnostim, med katerimi pomembno mesto zavzema sadjarstvo in pridelava jagodičevja. Med slednje sodi tudi aronija, ki zaradi svoje naravne odpornosti in manjših potreb po fitofarmacevtskih sredstvih predstavlja primerno kulturo za ekološko pridelavo.

Skupna kmetijska politika (SKP) v okviru Intervencije IRP 19 – Ekološko kmetovanje spodbuja kmetijska gospodarstva, ki se odločajo za pridelavo v skladu z načeli ekološkega kmetovanja ter s tem prispevajo k varovanju naravnih virov, ohranjanju biotske raznovrstnosti in izboljševanju kakovosti tal. Takšna usmeritev omogoča razvoj različnih kmetijskih panog ter spodbuja kmetije, da iščejo nove priložnosti v pridelavi kultur z višjo dodano vrednostjo.

Primer uspešne vključitve v sistem ekološkega kmetovanja predstavlja tudi kmetija Polone Ratajc, kjer na več lokacijah pridelujejo aronijo v intenzivnih nasadih. Pridelava temelji na spoštovanju naravnih procesov, skrbnem upravljanju tal in trajnostnem pristopu, ki zmanjšuje obremenjevanje okolja ter hkrati omogoča pridelavo kakovostnih plodov za nadaljnjo predelavo.

Ekološka pridelava je bila edina izbira

Na družinski kmetiji so v dobrem desetletju vzpostavili enega največjih nasadov aronije v Sloveniji. Nasadi danes obsegajo več kot devet hektarjev, kar je za slovenske razmere pridelave zelo velika površina. Če bi vse grme posadili v eno samo vrsto, bi bila ta dolga približno 20 kilometrov. Del površin se nahaja v Logarovcih pri Križevcih pri Ljutomeru, večji del pa na Ložnici pri Makolah.

Že od samega začetka so se odločili za ekološko pridelavo, kar Skupna kmetijska politika s številnimi intervencijami najbolj podpira. Odločitev ni bila naključna. Aronija je v primerjavi z nekaterimi drugimi vrstami jagodičevja precej manj zahtevna za varstvo pred boleznimi in škodljivci, zato omogoča okolju prijaznejši način gospodarjenja. Prav njena odpornost je bila eden ključnih razlogov za odločitev družine Ratajc.

Polona Ratajc poudarja, da mora biti pri vsakem projektu najprej vse izvedeno brez polovičnih rešitev. Šele ko je ena naloga zaključena in postavljena na trdne temelje, se lotijo naslednje. Prav ta pristop je skozi leta oblikoval blagovno znamko Aronita, ki temelji na kakovosti, natančnosti in spoštovanju do kupcev.

Poseben način pomlajevanja nasadov

Aronija je dolgoživa rastlina, vendar je za ohranjanje rodnosti potrebno redno pomlajevanje grmov. Na številnih nasadih stare poganjke izrezujejo ročno, kar zahteva veliko časa in stroškov dela. Na kmetiji Ratajc so ubrali nekoliko drugačno pot.

Ko grmi dosežejo pet do šest let starosti, jih zgodaj spomladi preprosto zmulčijo skoraj do tal. Namesto posameznega izrezovanja starih vej rastlinam omogočijo, da se popolnoma obnovijo. Že v juniju novi poganjki dosežejo izjemno rast, po približno dveh letih pa se rodnost ponovno vrne na visoko raven.

Takšen sistem se je izkazal za racionalnega, saj zmanjšuje stroške dela in hkrati ohranja vitalnost rastlin. Gre za uspešno prilagoditev tehnologije pridelave velikim površinam, kjer ekonomika dela predstavlja enega najpomembnejših dejavnikov.

K trajnostni pridelavi aronije prispeva tudi Skupna kmetijska politika v okviru Intervencije INP8.11 BIORAZTN – Ohranjanje biotske raznovrstnosti v trajnih nasadih. Eden izmed pomembnih ukrepov je izmenična košnja oziroma mulčenje medvrstnega prostora, pri katerem se hkrati pokosi le vsaka druga vrsta. S tem se ohranja življenjski prostor za opraševalce in druge koristne organizme, ki pomembno prispevajo k biotski raznovrstnosti v kmetijski krajini. Takšen način upravljanja nasada prinaša tudi številne agronomske prednosti, saj izboljšuje zadrževanje vlage v tleh, zmanjšuje nevarnost erozije in prispeva k boljši strukturi tal. Ukrep tako uspešno povezuje varovanje narave z dolgoročno trajnostno in učinkovito sadjarsko pridelavo.

Največji izziv predstavljajo vremenski ekstremi

Čeprav aronija slovi kot zelo odporna rastlina, jo lahko močno prizadenejo vremenske ujme. Največjo nevarnost predstavljajo spomladanske pozebe. Posledice niso vedno vidne takoj. Cvetovi lahko na prvi pogled ostanejo nepoškodovani, šele kasneje pa začnejo mladi plodiči odpadati.

V obdobjih suše lahko rastlina doživi stres, zaradi česar se zmanjša vsebnost vode v plodovih. Ker količina soka neposredno vpliva na gospodarnost predelave, imajo v delu nasada urejen tudi namakalni sistem. Kljub temu v obdobjih dolgotrajne in ekstremne suše ne zagotovi dovolj vode za optimalno preskrbo rastlin z vodo, zato se lahko pridelek in izkoristek soka zmanjšata.

Težave lahko povzroča tudi toča, vendar so poškodbe običajno manjše kot pri številnih drugih sadnih vrstah. Tudi kadar se na jagodah pojavijo poškodbe, sok ne izteče iz plodov, saj se površina hitro zaceli. To potrjuje robustnost rastline tudi v manj ugodnih vremenskih razmerah.

V času cvetenja na kmetijo pripeljejo več čebeljih družin za uspešno oplodnjo cvetov. Čeprav je aronija samooplodna, prisotnost čebel izboljša oplodnjo in posledično pripomore k stabilnejšemu pridelku.

Kdaj je aronija zares zrela

Ena izmed največjih napak pri pridelavi aronije je prezgodnje obiranje. Plodovi se obarvajo črno že precej zgodaj, vendar to še ne pomeni, da so tehnološko zreli. Na kmetiji Ratajc zelo natančno spremljajo dozorevanje. Pomembno je, da plodovi čim dlje ostanejo na soncu, saj se s tem povečuje vsebnost sladkorjev, zmanjšuje trpkost in izboljšuje kakovost soka. Zato se obiranje običajno začne šele proti koncu avgusta.

Spravilo pridelka na devetih hektarjih zahteva dobro organizacijo dela. Celotna bera je običajno zaključena v približno štirinajstih dneh, pri čemer pomembno vlogo igra sodobna mehanizacija, ki omogoča pravočasno in učinkovito spravilo plodov v optimalni zrelosti.

Aronija potrebuje predvsem dobra tla

Čeprav aronija velja za eno najmanj zahtevnih sadnih vrst, to še ne pomeni, da bo uspevala povsod enako dobro. Za doseganje visokih pridelkov in kakovostnih plodov so ključnega pomena primerna tla. Na kmetiji Ratajc poudarjajo, da aronija najbolje uspeva na globokih, zračnih in s humusom bogatih tleh, ki vsebujejo dovolj makro- in mikroelementov.

Prav rodovitnost tal predstavlja temelj dolgoročne uspešnosti nasada. Rastline lahko na istem mestu uspešno rodijo več desetletij, zato je priprava zemljišča pred sajenjem pomembna. Aronija sicer dobro prenaša nizke temperature in različne vremenske vplive, vendar kakovosti tal ni mogoče nadomestiti.

Lastna mehanizacija za velike površine

Pri tako velikih površinah brez ustrezne mehanizacije pridelava ne bi bila gospodarna. Zato so na kmetiji skozi leta pozornost namenili razvoju in prilagoditvi lastnih tehnoloških rešitev.

Posebnost predstavlja kombajn, ki ni namenjen zgolj obiranju aronije. Z ustreznimi prilagoditvami ga je mogoče uporabiti tudi pri spravilu šipka, malin in drugih jagodičastih kultur. Takšna večnamenska uporaba mehanizacije pomembno prispeva k boljši izkoriščenosti strojev in nižjim stroškom pridelave.

Del nasadov se nahaja tudi na območjih z omejenimi dejavniki za kmetovanje (OMD), kjer je učinkovita raba mehanizacije še posebej pomembna. Prav povezovanje sodobnih tehnoloških rešitev z znanjem in izkušnjami omogoča, da ostaja pridelava konkurenčna tudi na zahtevnejših območjih.

Zaradi zahtevnih pridelovalnih razmer in omejenih možnosti za intenzivno kmetovanje je tudi kmetija Ratajc vključena v intervencije Skupne kmetijske politike (SKP), med drugim v okviru Intervencije IRP01 Plačilo za naravne ali druge omejitve (OMD). Namen te podpore je ohranjanje kmetijske dejavnosti na območjih, kjer so pogoji za pridelavo zaradi naravnih značilnosti manj ugodni, stroški pridelave pa pogosto višji. Takšna območja imajo pomembno vlogo pri ohranjanju kulturne krajine, poseljenosti podeželja in trajnostni rabi kmetijskih zemljišč. Z obdelavo teh površin kmetija ne prispeva le k lastni proizvodnji, temveč tudi k preprečevanju zaraščanja zemljišč ter ohranjanju urejenega in obdelanega podeželskega prostora za prihodnje generacije.

Od svežega ploda do končnega izdelka

Delo v nasadih se ne zaključi z obiranjem plodov. Velik del pridelka na kmetiji predelajo doma, kjer nastajajo izdelki pod blagovno znamko Aronita. Najbolj prepoznaven je matični sok aronije, 100-odstotni sok brez dodanega sladkorja. Aronijo najprej operejo v posebnem stroju za pranje jagodičevja, plodove ročno pregledajo in izločijo neustrezne. Po nežnem drobljenju v mlinu drozga po tekočem traku potuje v pnevmatsko prešo, kot jo uporabljajo v vinogradništvu za predelavo grozdja. Z blagim stiskanjem pridobljeni sok nato steče skozi filter, ki zadrži večje delce. Sledi še pasterizacija in polnjenje v steklenice, pri čemer sok ohrani svojo naravno sestavo brez dodajanja konzervansov.

Poleg sokov pripravljajo tudi marmelade. Pri tem prisegajo na tradicionalen način izdelave. Vse poteka ročno, plodove pa skrbno pasirajo. Izkušnje so namreč pokazale, da se pri mehanskem mletju celotnih plodov koščice poškodujejo, kar lahko povzroči nezaželen grenak okus. Prav pozornost do podrobnosti je tista, ki po besedah Polone Ratajc ustvarja razliko med povprečnim in vrhunskim izdelkom.

V ponudbi imajo tudi kis in izdelke iz žganjekuhe. Med zanimivejšimi izdelki je med z aronijo, ki je nastal v sodelovanju z lokalnim čebelarskim mojstrom. Postopek njegovega nastajanja je precej poseben. Čebelje družine hranijo z aronijevim sokom, čebele pa ga predelajo in shranijo v satje. Po točenju nastane izdelek intenzivne temne barve, ki združuje bogat okus medu in značilen rahlo trpek okus aronije.

Prodaja poteka predvsem prek lokalnih trgovin, zadrug in drugih krajših prodajnih poti, kjer kupci cenijo domače poreklo in sledljivost proizvodnje.

Prostori za predelavo aronije so v prenovljenem Filipovem dvoru v Žičah. Dvor je po zaslugi Draga Ratajca doživel temeljito prenovo, s katero je bila ohranjena njegova zgodovinska vrednost, hkrati pa je objekt dobil novo vsebino in namen. Družina Ratajc želi Filipov dvor v prihodnje razvijati tudi kot turistično destinacijo, kjer bodo obiskovalci lahko spoznavali bogato kulturno dediščino, okušali izdelke iz aronije ter doživeli pristno vzdušje enega najlepše obnovljenih zgodovinskih objektov v tem delu Slovenije.

Kakovost potrjujejo številna priznanja

Prizadevanja za vrhunsko kakovost potrjujejo tudi številna zlata priznanja z ocenjevanj Dobrote slovenskih kmetij in Agra. Takšna priznanja niso pomembna le zaradi promocije, temveč predstavljajo tudi potrditev dolgoletnega dela, vztrajnosti in nenehnega prizadevanja za izboljšave.

Polona Ratajc pri tem opozarja, da narava vsako leto pripravi drugačne razmere. Zato tudi okus posameznih letnikov ni popolnoma enak. Podobno kot pri vinu se tudi pri sokovih in drugih izdelkih iz aronije odražajo vremenske razmere posamezne sezone.

Pogled v prihodnost

Na kmetiji se razvoj ne ustavlja. Poleg nasadov aronije so zasadili še dva hektarja visokodebelnih sadovnjakov starih slovenskih sort. Med njimi najdemo carjeviča, dolenjsko voščenko, krivopecelj in številne druge sorte, ki predstavljajo pomemben del slovenske sadjarske dediščine.

V prihodnje želijo iz teh sort pridelovati sokove in jih kombinirati z aronijo, s čimer bodo ustvarili nove okuse ter dodatno obogatili svojo ponudbo.

Veliko načrtov imajo tudi na področju turizma. Želijo razviti ponudbo prenočišč, sprejem zaključnih družb in obiskovalcem približati Aronito ter način življenja, ki temelji na spoštovanju narave, kakovosti in domači predelavi.

Njihova filozofija ostaja preprosta. Kot pravi Polona Ratajc, mora biti vsak projekt najprej popolnoma dodelan. Šele ko je ena naloga zaključena, pride na vrsto naslednja. Prav takšen pristop je v dobrem desetletju iz prvih sadik ustvaril prepoznavno blagovno znamko Aronita ter eno največjih slovenskih pridelav aronije.