Skupna kmetijska politika (SKP) z intervencijo IRP02 – Naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev – podpira naložbe v sodobno tehnologijo, s katero je mogoče povečati produktivnost in učinkovitost kmetijske proizvodnje. Eden zanimivejših primerov tega razvoja je digitalno okopavanje zelenjave, pri katerem kamera prepoznava rastline, računalniški sistem določi njihov položaj, stroj pa temu prilagodi gibanje okopalnih elementov. Takšna tehnologija združuje klasično mehansko zatiranje plevela z digitalnim prepoznavanjem posevka in natančnim vodenjem delovnih orodij.

Skupna kmetijska politika (SKP) z intervencijo IRP02 – Naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev – lahko predstavlja pomembno podporo pri nakupu sodobnih digitalnih okopalnikov za zelenjavo, če je takšna naložba vključena med upravičene stroške konkretnega javnega razpisa. Namen intervencije je med drugim spodbujati naložbe v digitalizacijo, tehnološki razvoj in povečanje produktivnosti kmetij. Za zelenjadarsko kmetijo to pomeni lažji prehod na sodobnejšo opremo, ki omogoča boljšo organizacijo dela, večjo zmogljivost stroja in učinkovitejšo izrabo delovnega časa. Takšna naložba lahko hkrati zmanjša odvisnost od težko dostopne delovne sile ter kmetiji omogoči tehnološko posodobitev, ki je pri intenzivni pridelavi zelenjave vse pomembnejša.

Od okopavanja med vrstami in rastlinami v vrsti

Mehansko zatiranje plevela je eden najstarejših načinov varovanja posevkov. Sodobni okopalniki lahko zelo učinkovito obdelujejo prostor med vrstami, precej zahtevnejše pa je odstranjevanje plevela tik ob rastlini. Čim bližje je orodje rastlini, tem večja je nevarnost, da jo poškoduje, zato je bilo takšno delo tradicionalno omejeno predvsem na ročno okopavanje.

Digitalni sistemi ta problem rešujejo s pomočjo kamer in računalniškega vida. Kamera med vožnjo spremlja posevek, programska oprema pa iz posnetka določa položaj rastlin in prostor, kjer je mogoče mehansko odstraniti plevel. Sistem mora pri tem dovolj zanesljivo razlikovati med gojeno rastlino in plevelom ter v zelo kratkem času izračunati, kako mora biti postavljeno delovno orodje.

Kamera in mehansko okopavanje

Pri sodobnem digitalnem okopalniku zato kamera ni samostojna rešitev. Njena naloga je pridobivanje podatkov, računalniški sistem jih obdela, aktuatorji oziroma hitro odzivni mehanizmi pa ukaz pretvorijo v gibanje orodja. Ko sistem zazna rastlino, se okopalni element umakne iz njenega območja in nato ponovno približa posevku.

Takšno delovanje je posebej zanimivo pri zelenjadnicah z majhnimi razmiki med rastlinami. Pri solati je na primer prostora za napako zelo malo, saj lahko že manjši zamik orodja poškoduje rastlino. Prav zato so sodobni sistemi zasnovani tako, da lahko delovne elemente hitro premikajo tudi bočno in s tem sledijo dejanskemu položaju rastlin, ne le idealno ravni vrsti.

Digitalizacija ni samo kamera

Pri takšni tehnologiji je pomembna tudi kakovost podatkov, ki jih sistem dobi s posevka. Na njegovo delovanje vplivajo velikost rastlin, razmik med njimi, svetlobne razmere, prašnost in zapleveljenost. Če so rastline zelo majhne ali jih listi plevela zakrivajo, je njihovo prepoznavanje zahtevnejše. Tudi hitrost vožnje mora biti usklajena z zmožnostjo sistema, da sliko obdela in dovolj hitro premakne orodje.

Prav zato je treba digitalno okopavanje razumeti kot celoten sistem, v katerem se dopolnjujejo kamera, programska oprema, elektronika in mehanika. Intervencija IRP02 je pri tem pomembna predvsem zaradi podpore tehnološkemu razvoju in digitalizaciji kmetijskih gospodarstev, saj je cilj takšnih naložb tehnologijo uporabiti za konkretno izboljšanje proizvodnega procesa, ne zgolj za dodajanje novih elektronskih funkcij stroju.

Zanimiva rešitev za ekološke kmetije

Digitalno okopavanje ima posebno mesto pri ekološki pridelavi zelenjave, kjer ima mehansko zatiranje plevela pomembno vlogo. Skupna kmetijska politika (SKP) z intervencijo IRP04 – Naložbe v razvoj in dvig konkurenčnosti ter tržne naravnanosti ekoloških kmetij namenja sredstva posodabljanju in razvoju ekoloških gospodarstev, pri čemer so pomembne tudi naložbe v ustrezno kmetijsko mehanizacijo. Digitalni okopalnik lahko v takšni proizvodnji pomeni tehnološki korak naprej, saj omogoča natančnejše mehansko odstranjevanje plevela in s tem učinkovitejšo izrabo delovnega časa.

Pri tem je pomembno, da se tehnologije ne ocenjuje samo po tem, koliko elektronike vsebuje. Za kmeta je bistven predvsem njen praktični učinek: koliko površine lahko obdela, kako blizu rastlinam lahko dela in koliko ročnega dela je mogoče zmanjšati. Pri zelenjadarstvu, kjer je cena ročnega dela pomemben dejavnik proizvodnih stroškov, je lahko takšna razlika zelo pomembna.

Povezava s trajnostno rabo FFS

Natančno mehansko zatiranje plevela je povezano tudi s cilji IRP21, ki podpira naložbe v kmetijsko mehanizacijo in opremo za optimalno uporabo hranil ter trajnostno rabo fitofarmacevtskih sredstev v okviru Skupne kmetijske politike (SKP). Digitalno okopavanje samo po sebi seveda ne pomeni popolne opustitve kemičnega varstva, lahko pa predstavlja del tehnologije, pri kateri se plevel obvladuje z večjim deležem mehanskih ukrepov.

Prednost je predvsem v natančnosti. Klasični okopalnik lahko odstranjuje plevel med vrstami, digitalno voden sistem pa lahko poseže tudi bližje posamezni rastlini. S tem se povečuje delež površine, ki jo je mogoče mehansko obdelati, hkrati pa ostaja rastlina zaščitena pred delovnim orodjem.

Razvoj in produktivnost

Skupna kmetijska politika (SKP) z IRP02 tako digitalizacijo povezuje predvsem s tehnološkim razvojem in večjo produktivnostjo, kar je pri takšnih strojih mogoče zelo konkretno preverjati. Če kamera omogoči hitrejše in natančnejše okopavanje, elektronika pa zmanjša potrebo po ročnem popravljanju dela, digitalna tehnologija ni več samo dodatek, ampak postane del proizvodnega procesa. Pri odločanju za takšno naložbo je zato pomembneje od samega števila senzorjev vprašanje, kakšen učinek bo imela tehnologija na hektar, delovno uro in stroške pridelave. Pri tem je treba vedno preveriti tudi pogoje konkretnega javnega razpisa, saj upravičenost posameznega stroja ni avtomatična.

Digitalno okopavanje je dober primer smeri, v katero se razvija sodobna kmetijska mehanizacija. Skupna kmetijska politika (SKP) in IRP02 pri tem predstavljata podporo tehnološkemu razvoju, IRP04 je vsebinsko povezan z razvojem ekoloških gospodarstev, IRP21 pa s trajnostnejšo uporabo mehanizacije in sredstev za varstvo rastlin. Končni cilj pa ostaja precej preprost: stroj mora na njivi opraviti več dela, pri tem poškodovati čim manj rastlin in kmetu omogočiti učinkovitejšo pridelavo.