Trgatev je eno najpomembnejših in časovno najbolj zahtevnih opravil v vinogradništvu, zato se tudi pri obiranju grozdja vse bolj uveljavljajo sodobne tehnologije. Skupna kmetijska politika (SKP) z intervencijo IRP02 – Naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev, podpira naložbe v kmetijsko mehanizacijo za spravilo rastlinskih pridelkov in digitalizacijo, kar odpira možnosti za posodabljanje vinogradniške mehanizacije.

Tehnologije, ki so bile nekoč predvsem domena največjih vinogradnikov in izvajalcev strojnih storitev, tako postajajo dostopnejše tudi širšemu krogu uporabnikov. Pri sodobnem obiralniku zato ne govorimo več samo o moči motorja, zmogljivosti obiranja in prostornini bunkerjev, temveč tudi o tipalih, satelitskem pozicioniranju, elektronskem upravljanju, spremljanju pridelka in telematiki.

Skupna kmetijska politika (SKP) z intervencijo IRP02 – Naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev, podpira nakup specialnih strojev za obiranje grozdja. Naložba v sodoben obiralnik lahko pomeni predvsem pomemben prihranek pri stroških dela in večjo neodvisnost od razpoložljivosti sezonske delovne sile. Stroj omogoča hitro obiranje velikih površin v kratkem optimalnem času, kar je pri različnih rokih dozorevanja in vremensko omejeni trgatvi lahko odločilna prednost. Večja storilnost pomeni tudi boljšo izkoriščenost stroja, zlasti pri vinogradnikih z večjimi nasadi ali izvajalcih strojnih storitev, ki lahko z enim obiralnikom opravijo trgatev pri več gospodarstvih. Ob tem sodobni stroji z avtomatizacijo in digitalnim spremljanjem zmanjšujejo obremenitev upravljavca ter omogočajo natančnejši nadzor nad opravljenim delom.

Kako deluje obiralnik grozdja?

Samohodni obiralnik je zapleten stroj, ki mora v enem prehodu opraviti več nalog. Med vožnjo se pomika nad vrsto trt, obiralne oziroma stresalne palice pa z nadzorovanim gibanjem povzročijo nihanje trtne stene in ločijo grozdje od rastline. Pri tem je bistvena pravilna nastavitev frekvence in amplitude, saj mora biti tresenje dovolj učinkovito za pobiranje pridelka, vendar ne sme povzročati nepotrebnih poškodb trt in grozdja.

Pobrano grozdje prestreže zbiralni sistem in ga usmeri na transporterje. Sledi čiščenje, pri katerem se odstranijo listi, deli mladik in drugi neželeni materiali, pri naprednejših strojih pa so na voljo tudi sistemi za dodatno ločevanje in pecljanje. Cilj ni več samo pobrati čim več grozdja, ampak zagotoviti čim čistejši in kakovostnejši pridelek za nadaljnjo predelavo.

Digitalno upravljanje obiranja

Digitalizacija se začne že v kabini. Sodobni obiralniki imajo zaslone na dotik, prek katerih voznik spremlja in nastavlja številne funkcije stroja. Glede na sorto, količino pridelka in gostoto listne mase lahko prilagaja frekvenco in amplitudo obiranja, položaj obiralnih palic ter delovanje transporterjev in čistilnih sistemov. Pri New Hollandovih obiralnikih Braud je sistem IntelliView povezan z upravljanjem stroja, na zaslonu pa je mogoče spremljati tudi slike kamer.

Pomembno vlogo imajo tudi tipala, ki lahko spremljajo položaj obiralne glave glede na trtno vrsto. Pellencov sistem ACTIV’ na primer omogoča samodejno prilagajanje položaja obiralne glave in s tem bolj enakomerno obiranje. Voznik je manj obremenjen z nenehnim popravljanjem položaja stroja, kar je posebej pomembno pri dolgih delovnih urah in v vinogradih z manj idealno ravnimi vrstami.

GPS pokaže, katere vrste so že obrane

Pri večjih vinogradih je pomembna tudi uporaba GNSS oziroma GPS-sledenja. Sistem lahko položaj obiralnika poveže z zemljevidom vinograda in prikazuje opravljeno delo. New Hollandov sistem RTS na primer omogoča prikaz obranih in neobranih vrst ter prekrivanj, kar je posebej uporabno pri nočni trgatvi. Pri večjih gospodarstvih in izvajalcih strojnih storitev lahko povezljivost več strojev dodatno izboljša organizacijo dela.

Digitalizacija pa lahko zagotovi tudi precej več kot samo navigacijo. Tehtalni sistemi lahko med obiranjem merijo količino pridelka in podatke povežejo s položajem stroja, s čimer nastane zemljevid pridelka. Vinogradnik tako dobi podatke o količini grozdja na posameznih delih vinograda in lahko skozi več let spremlja razlike v pridelovalnem potencialu. Takšne informacije so uporabne pri načrtovanju gnojenja, namakanja, varstva rastlin in obnove nasadov. Prav razvoj takšnih podatkovno podprtih rešitev je povezan tudi s tehnološkim razvojem, ki ga Skupna kmetijska politika omogoča z intervencijo IRP02, saj ta poleg mehanizacije podpira tudi digitalizacijo kmetijskih gospodarstev.

Kamera za razvrščanje pridelka

Še zahtevnejša oblika digitalizacije je optično prepoznavanje pridelka. Pellencov sistem Integral’ Vision s kamerami spremlja grozdje na transporterju in programsko analizira njegove lastnosti. Prepoznava lahko neželene dele, kot so zeleni material, nezrele ali poškodovane jagode in suho grozdje, nato pa jih s stisnjenim zrakom izloča iz toka pridelka.

Takšna tehnologija povezuje obiralnik neposredno z zahtevami vinarske proizvodnje. Kakovost strojno obranega grozdja namreč ni odvisna samo od količine pobranega pridelka, temveč tudi od čistosti in kakovosti materiala, ki pride v bunker oziroma v nadaljnjo predelavo.

Telematika poveže stroj in gospodarstvo

Sodobni obiralnik je lahko povezan tudi z informacijskim sistemom gospodarstva. Prek telematike je mogoče spremljati položaj stroja, delovne podatke, storilnost, porabo goriva, stanje stroja in morebitne napake. Pri večjih gospodarstvih in izvajalcih strojnih storitev to omogoča boljšo organizacijo flote in pregled nad opravljenim delom.

Razvoj obiralnikov zato kaže, kako se tudi specializirana vinogradniška mehanizacija približuje konceptu preciznega kmetijstva. Obiralnik danes ne opravlja več samo fizičnega dela, ampak lahko hkrati meri, spremlja, zapisuje in obdeluje podatke. GPS spremlja opravljene vrste, tipala skrbijo za pravilen položaj obiralnega sistema, tehtalni sistemi merijo pridelek, kamere pomagajo pri razvrščanju, telematika pa vse skupaj povezuje v podatkovni sistem.

Za vinogradnike z večjimi nasadi in izvajalce strojnih storitev je takšen razvoj še posebej pomemben. Obiralnik z naprednimi digitalnimi sistemi je sicer velika naložba, vendar lahko večja zmogljivost, natančnejše delo, zbiranje podatkov in povezljivost pomembno povečajo učinkovitost. Skupna kmetijska politika z intervencijo IRP02 tako omogoča, da se sodobna mehanizacija in digitalne rešitve širijo tudi med širši krog uporabnikov ter niso omejene zgolj na največje vinogradniške sisteme.

Obiralnik prihodnosti zato ne bo samo stroj, ki bo pobral grozdje, ampak stroj, ki bo hkrati znal povedati, koliko ga je pobral, kje ga je pobral, kakšen je bil pridelek in kako učinkovito je bilo delo. To je naslednji korak od mehanizirane k podatkovno vodeni trgatvi in pomemben del razvoja sodobnega, preciznega vinogradništva.