Ni nam dalo miru, da ne bi obiskali Uroša Dajčmana, ki pravi, da je ponosen slovenski kmet iz Slovenskih goric. Večkrat nam namreč pošlje kakšno misel o težavah v kmetijstvu in predlog, kako bi ga lahko enostavno rešili. Pa seveda pri nas v Sloveniji to ni mogoče, oziroma kot pravi Uroš, zakaj naj ne bi raje zapletli stvar in v Bruslju kimali predlogom, ki jih podaja Evropska unija oziroma pristojna komisija.

Kot ugotavlja, je kmetijstvo žrtvovano višjim interesom posameznih držav. Po domače povedano; iz drugih celin in držav nam dovažajo hrano sumljivega izvora (kljub temu, da jo EU pridela že tako ali tako preveč), mi pa na ta račun prodajamo tehnologijo, avtomobile in druge gospodarske dobrine.

Kmetovanje na 42 hektarjih
Uroš z ženo Danijelo živita v Jablancah pri Zgornji Koreni. Kmetujeta na 42 hektarjev veliki kmetiji Eferl&Dajčman in imata v hlevu trenutno 70 glav govedi, od tega je 50 krav dojilj. Pred 15 leti so uvedli sezonsko telitev ravno zaradi ekonomske stabilnosti, specifike kmetije, upoštevanja naravnih procesov ter porabljenih delovnih ur na enoto proizvoda t.i. prostega časa. Naredili so tudi še korak dlje, krave molzejo, mleko krmijo teličkom. Še pred petimi leti je zaradi nizkih odkupnih cen mleka molža potekala enkrat na dan, zdaj pa molzejo dvakrat in z mlekom od ene krave vzredijo štiri teličke. Vendar zaradi nestabilnih odkupnih cen govejega mesa zmanjšujejo pitovno čredo in bodo raje postopoma povečevali število krav dojilj. Trudijo se, da krave povržejo kakovostna teleta, za genetski potencial skrbi licenciran bik iz KGZ Murska Sobota, že nekaj let izvajajo tudi embrio transfer.

V Sloveniji bi morala biti glavna dejavnost reja govedi na travnikih in pašnikih, Pomurje pa bi moralo biti žitnica Slovenije brez živinoreje. Omogočeno bi nam moralo biti, tako kot tudi avstrijskim kmetom v gorskem območju, da bi lahko namakali svoje površine. Dovolj bi bila zajetja in jarki, podtalnico pustimo pri miru. Mi delamo v tej smeri, da bomo imeli okrog hiše travnike in ne njive. Za vzdrževanje travnikov je naša želja kupiti specialno sejalnico za dosejevanje v obstoječo travno rušo.

»Ciklično pitanje govedi je pri nas kot da bi si dal strel v koleno. Do sedaj so bili hlevi prazni, ker je bila koruza draga in so jo raje prodajali. Odkupna cena govedi je solidna. Zdaj bodo številni napolnili hleve, ker je energetska krma poceni, čez dobro leto pa bodo odkupne cene govedi zaradi velike ponudbe spet na dnu. Še posebej ker lahko pričakujemo sprostitev in izvozne subvencije mesa iz Brazilije.”

»Kmetije postajajo vse bolj podjetja, se modernizirajo, ob dobri odkupni ceni na veliko nabavljajo stroje. Nikjer pa nikoli ne omenjamo, da številnim ob nizkih odkupnih cenah zastopniki kmetijske mehanizacije zasežejo stroje, ki so si jih vzeli na leasing. Nemalo je primerov, ko so velike kmetije tik pred stečajem, vsepovsod repromaterial jemljejo na odlog plačila. Je to način kmetovanja? Vrniti se moramo na preizkušen prilagodljiv, družinski način kmetovanja, kjer poskušamo kot pri nas s kar najmanjšimi stroški pridelati in prodati pridelke in živali. Kaj mi pomaga uvoz dragega teleta, ki ga moram krmiti z drago sojo in beljakovinskimi krmili. Ob prodaji mora tak bik imeti več kot 450 kg mesa, da si pokrijemo stroške prireje. Sami imamo že v osnovi nekaj rezerve, ko pitamo svoja teleta lisaste pasme in na nekoliko bolj ekstenziven način. In prodamo ga, ko ima 350 kg mesa, z dobičkom.

Uro Dajčman: »Zakaj niso otroci na podeželju ambasadorji narave v šolah. Če imamo status športnika, status glasbenika, status kulturnika, bi lahko imeli naši otroci poseben status. In naše žene, matere. Tudi te so zapostavljene. Najmanj s čim bi se jim oddolžili, je plačevanje zdravstveno-invalidskega zavarovanja. Če že imamo denar za azilante in migrante.

Masne bilance neuresničljiv projekt?
Že ob prvem vprašanju, kaj si misli o uvedbi masnih bilanc pri nas, se je Uroš kislo nasmehnil: »Skoraj ne verjamem, da bodo kdaj zaživele v praksi. Ni volje živilsko predelovalne industrije, saj se raje oskrbuje z uvoženim mesom. In to veliki in tudi lokalni mesarji, ki imajo na vseh vratih napisano domače. Meso prašičev in govedi pa je od drugod. Vsi vemo, kdo je »krivec«, da nimamo vpogleda in kontrole nad masnimi bilancami tako dolgo bo imel moj bik s certifikatom izbrana kakovost na klavni liniji 18 nog, 57 pljučnih pečenk, 564 T-bone steakov, 1250 rebrc in iz njega lahko naredite 2700 kg govejih čevapčičev. Toliko o resnosti in volji, da bi imeli izbrano kakovost takšno kakršno si jo naš potrošnik zasluži. Ko pa bo uvoz strogo nadzorovan, takrat bo imel tudi moj bik le štiri noge in se bo vedlo, koliko je v vitrinah mesa slovenskega porekla, tudi takšnega z certifikatom Izbrana kakovost, ki jo tako promoviramo, učinka od same sheme pa ni nobenega. Veliko bi tudi naredili, da bi na mesu pisalo, kdo je rejec in njegova KMG-MID številka.
Lanska suša
Številne kmetije so pred kratkim prejele negativne odločbe s katerimi so dodeljevali sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi suše v lanskem letu, čeprav so bile tedaj zelo prizadete Uroš in Danijela sta tudi ostala praznih rok. Negativna odločba je prispela na dom dan pred obiskom državnega sekretarja Darija Krajčiča pri Sv. Ani v Slovenskih goricah: »Razložil sem mu, da smo lani komaj ohranili osnovno čredo živali zaradi pomanjkanja krme, kaj šele, da bi kmetovali v želenem obsegu. Smo namreč kmetija s pretežno pašno-kosnim sistemom. Višek vsega pa je, da dobim odločbo, na kateri piše, da nismo upravičeni do pomoči zaradi škode, ki nam jo je naredila lanska suša. Če lani pri nas ni bilo suše, potem res ne vem, kaj bi bil lahko vzrok za klavrno koruzo, odkosa na travnikih pa sploh ni bilo. Odločba pa zavrnjena! Za 42 hektarjev površin so nam izračunali 21 evrov sredstev. Ki pa jih seveda nismo dobili, saj nismo presegli praga 100 evrov. Ko sem to razložil državnemu sekretarju, mi je začel brati iz listov pred vsemi novinarji in prisotnimi, koliko sredstev smo dobili od leta 2014 naprej. Žalostno, da si nekdo na tako visokem položaju to privošči. Ter pravi, da smo dobili državna sredstva. To nikakor ne drži, dobili smo evropska sredstva in to so bile le subvencije za površine, ki se jih dodeljuje kot izravnavo med proizvodno in prodajno ceno pridelkov, da imajo kupci v trgovinah poceni hrano. Ker nismo uspeli na niti enem javnem razpisu. Od tega trenutka na državo več ne računam, da mi bo kdaj pomagala, kmetje smo odvisni sami od sebe. Mar ni dovolj dober dokaz, kako država skrbi za svoje prebivalstvo, nedavne katastrofalne poplave. Ljudje so ostali brez hiš, dobili pa bodo dobrih deset tisoč EUR pomoči iz proračunskih sredstev.

Uroš Dajčman: »Protesti kmetov so po mnenju mestnega prebivalstva le razkazovanje mišic in traktorjev kmetov. Ne bom se jih več udeleževal, vse do takrat, ko bo kupec zahteval, da naj gremo na ceste in se borimo, da bodo imeli v trgovinah slovensko pridelano hrano. Če raje posega po akcijah, mesu, zelenjavi in sadji iz držav, kjer polivajo fitofarmacevtska sredstva, pa naj bo tako. Sami skoraj ne uporabljamo škropiv in potem naj našo hrano primerjamo s tujo. Poudarjam, da jim ni treba pojesti kilogram mesa naenkrat, mogoče je dovolj malo manj, ki ga bo plačal po enaki ceni, bo pa jedel zdravo.

Živalska policija bo uničila veterino
»Zaradi njih bomo ostali brez veterinarjev,« je mnenja Uroš. »Šest let študija, praksa, izobraževanja mora opraviti veterinar, sedaj pa jim bodo solili pamet pooblaščeni svetovalci, ki so kar naenkrat postali kvalificirani prijavitelji. Zanima me, kaj je v ozadju sprejemanja te noveli zakona o zaščiti živali. Mogoče na legalen način razdeljevanje visokih proračunskih sredstev različnim nevladnim organizacijam, ki se množijo kot gobe po dežju. Lepo je življenje teh organizacij, ki dobivajo za svoje (ne)delovanje po več deset tisoč EUR sredstev, zdaj pa naj bi se ta denar še povečal. V Sloveniji kljub Policiji imamo kriminalce, tatove…, a naj uvedemo tudi dodaten nadzor za njih, če po mnenju vlade policija ni dovolj sposobna za reševanje problemov? Najbrž ne! Še enkrat javno vprašam: koliko sredstev bo namenila vlada za projekt kvalificiranim prijaviteljem?

Leve, desne vlade, ni nobene razlike. Kmetijstvo jih ne briga in kmetijsko ministrstvo je resor, ki se ga vsi otepajo. Tudi zato nimamo nobene strategije v kmetijstvu, ne v živinoreji. Vsaka nova vlada si po svoje razlaga kmetovanje in ni čudno, da nam predpisujejo popolnoma nesmiselne ukrepe.

OMD območja le oddaljene sanje
Ena največjih težav vseh kmetij na tem območju je, da kljub temu, da kmetujejo na izredno težkih, strmih obdelovalnih površinah, niso kot katastrska občina uvrščena v OMD območja. Te kmetije se nahajajo v osrčju Slovenskih goric na gričevnatem svetu in ob enem v krajinskem parku Kamenščak. »Ne gre se tistih 100 EUR pomoči po hektarju, precej več imamo težav z omejitvami in zavrnitvami pri košni rabi kmetijskih površin. Ne moremo se vključevat v KOPOP ukrepe ker kmetije pridelavo in prirejo usmerjamo zgolj na travništvo in nekaj malega njiv iz razloga vetrne in vodne erozije, prav tako nam na pašnih naklonskih površinah nastaja izpad oz. uničenje travne ruše. Pri vsakršnem poskusu prijavljanja na najmanjše razpise imamo ogromne težave, dejansko izpadamo, ker že v osnovi ne dosegamo točkovnika po OMD kriteriju, ki prinaša znatno število točk,« pravi Uroš, ki bi kmetijam zaris v OMD območja pomenil dodatno vzpodbudo za kmetovanje v osrčju Slovenskih goric in krajinskega parka.