Semenarstvo je kmetijska dejavnost, ki predstavlja temelj za uspešno in gospodarno pridelavo hrane in krme. Samo pridelavo smo lahko bolje spoznali prejšnji teden, ko smo na kmetiji Katarine Bukovec iz Kobilja prisostvovali in tudi pomagali ločevati bučna semena iz jedilnih zelenih buč, ki jim pravimo tudi cukini bučke.

Plodovi buč morajo biti pred spravilom popolnoma zreli. Glede na vremenske razmere in dolžino rastne dobe posamezne sorte oziroma hibrida dozorijo običajno v septembru. Buče so zrele, ko postanejo značilno rumene barve. Listi so v tem stadiju rumeni, bučevina porjavi in se posuši, bučnice pa se dobro ločijo od mesa. S spravilom ne smemo predolgo čakati, ker bi vlaga povečala občutljivost za shranjevanje. Nasprotno pa je seme nedozorelih buč majhno, in po možnosti tudi slabo kaljivo. Na kmetiji Bukovec vse faze obdelajo ročno, in sicer od pobiranja, do samega trebljenja in odstranjevanje mesa iz buč. To delo je zelo zamudno, vendar pa je bolj kakovostno opravljeno in ni nevarnosti, da bi prihajalo do poškodb semena. Namreč to bi zelo poslabšalo kaljivost semen.

Vsako zrelo (popolnoma rumeno) bučko se nato pazljivo prepolovi, nato pa se iz polovic pobere meso s semenom. Meso buč se nato kar se da temeljito odstrani, sledi faza umivanja bučnih semen, saj je seme obdano s sluzjo, ki ga moramo pred sušenjem odstraniti. Seme operemo z  vodo pod nizkim tlakom, da ne poškodujemo povrhnjice semena. Nato jih odcedimo. Bučnice je potrebno čim prej posušiti, da se ne pokvarijo. Sušimo jih na posebnih stojalih na prepihu, vse dokler ni primerno za prodajo oziroma nadaljnje pakiranje v semenske vrečke. Kot pravi Katarina, ocenjuje da bodo pridelali okrog 100 do 150 kilogramov suhega semena. Namreč pri sušenju izgubi seme še nadaljnjih 20 do 30 odstotkov mase.