V Sloveniji se preskušanje novih sort izvaja na dveh lokacijah in v dveh fazah. V prvi fazi, ki vključuje številčno več sort, vendar v manjšem obsegu po številu dreves, se ocenjujejo vegetativne in generativne lastnosti. Faza II vključuje večje število dreves, vendar le sorte, ki so obetajoče za pridelavo, ocenjujejo pa ob vegetativnih in generativnih lastnostih tudi tehnološke lastnosti sorte.

Kot je dejala Biserka Donik Purgaj, vodja sadjarskega centra Maribor-Gačnik, ki deluje v okviru Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor, je cilj pridelati kakovostno sadje, ki ga bodo kupci radi in želeli kupiti. Vsaka nadaljnja selekcija ali križanje temeljita na povečanju kakovosti, saj se soočamo z izredno zahtevnim potrošnikom, ki želi zdravo, lepo in kakovostno jabolko.

V zadnjem desetletju se pridelovalci soočajo s številnimi spremembami glede dobave novih sort. Številne so patentirane in zaščitene, nato pa jih pridelujejo in tržijo v proizvodnem in marketinškem klubu z dostopom, ki je omejen le na člane kluba. Uspeh novih sort v klubu je odvisen tako od kakovosti nove sorte kot od tržnih učinkov kluba. Odziv potrošnikov in povpraševanje narekujeta, koliko novih sort jabolk bo na trgu.

Pri iskanju informacij o novih sortah je pogosto zmeda, ker imena patentov niso enaka blagovni znamki (®blagovna znamka), nekatere sorte se tržijo pod različnimi imeni, odvisno od tržnika ali regije, v kateri se pridelujejo. Veliko sort jabolk se imenuje ali jim dodelijo izbirne številke in jih nato zaščitijo pod drugim imenom.

Zato je včasih težko ohraniti sledljivost fenotipskih lastnosti. Biserka Donik Purgaj pravi, da pri vsaki novi sorti poskušajo glede na starševske lastnosti sorte predvidevati morebitne slabosti pa tudi prednosti. Najpomembnejši je pravzaprav fenotip posameznih staršev.

Klubske sorte vključujejo ‘Ambrosia’, ‘Cameo’, ‘Jazz’, ‘LadyAlice’, ‘Sonya’, ‘Red Prince’, ‘Kiku 8’, ‘Pink Lady’ in ‘Pacifi c Rose’…. Nekateri pridelovalci jabolk se odločijo, da bodo jabolka, ki jih pridelujejo, poimenovana drugače, kot jih bodo tržili; npr. sorta Minneiska (MN1914) se trži kot SweeTango“ ® (www.sweeTango.com). Pri nas so pridelovalcu ustanovili zadrugo, preko katere sorto pridobivajo in tudi tržijo – sorta Bonita.

Tisti, ki se ukvarjajo s križanjem novih sort, morajo izpolniti spreminjajoče se potrebe potrošnikov in konkurirati na svetovnih trgih. Med križanjem nove sorte testirajo najrazličnejše lastnosti jablan in drevesa – približno 45 različnih lastnosti. Vsaka nova sorta jabolk mora izpolnjevati merila kakovosti, da se lahko vsako lastnost šteje za komercialno pridelavo.

V sadjarskem centru Maribor opravljajo meritve vseh parametrov notranje kakovosti novih sort. Lastnosti, ki so pomembne, da novi sorti določimo obiralno okno, pa so: sladkor (°Brix), trdota mesa ploda (kg/cm2),  kislina (g), sočnost, škrobni indeks (Ctifl 1-10).

SORTE, KI JIH PRESKUŠAJO NA CENTRU IN SO POKAZALE POZITIVNE LASTNOSTI

Les Naturianes® ArianeCov, križana: (Florina x Prima) x Zlati delišes. Je odporna sorta, ki ima dobre prehranjevalne vrednosti in dobro skladiščno sposobnost. Meso ploda je čvrsto, sočno, prisotna je višja kislina in visoki sladkorji.

Story®Inoredcov, križana: Pinova cov X 6398: Je odporna sorta, ki ima zelo dober pridelovalni potencial in stabilno rodnost, izredno dolgo skladiščno sposobnost (do osem mesecev). Nagnjena je k sekundarnemu cvetenju. Plodovi so temno rdeče obarvani in sladkasti.

Modi®, križana: Gala X Liberty. Ima naravno odpornost na patogene, zgoden pridelek, sorta se dobro skladišči, plodovi so sočni in hrustljavi s posebno noto arome, ki privabi predvsem mlade. Na lastnosti sorte imajo močan vpliv klimatski dejavniki.

Crimsoncrisp® COOP39, križana med dvema selekcijama v ZDA. Je odporna na škrlup, ima uravnotežen okus, temno rdeče obarvan plod, ki so ga na predhodnih degustacijah ocenili za zelo obetajočega. Sorta je prosto dostopna in dobro rodna.

Dalincocov, križana: Elstar x X 3191. Je odporna sorta, ki ima dober donos. Skladiščenje poteka z nekaj zapleti, saj hitro izgubi trdoto ploda, sicer pa sorta tehnološko ni zahtevna.

Galiwa® CH 101, križana: Gala x K1R20A44. Odporna na škrlup, sladkast, trden plod vendar nekoliko manj aromatičen.

ANTARES®Dalinbelcov, križanje: Elstar X 3191. Sorta je odporna na škrlup, vendar občutljiva na pepelasto plesen, pojavi se tudi sadni listni lupinar, plod je dvobarven s pokrovno rdečo barvo do 70 %. Manj občutljiva na alternativno rodnost, enostavna za redčenje in dobro reagira na strojno rez.

La Fayettecov, križana: Goldrush® Coop 38 X Pristine. Sorta je odporna na škrlup, ima dober donos, njena značilnost je srednje do pozno cvetenje, plodovi so sočni, meso je hrustljavo. Sorta je privlačno rumene barve in zelo aromatična. Zanimiva zgodnja sorta ima kratek rok skladiščenja.

CrimsonSnow® MC 38: sorta je naključni sejanec v Avstraliji. Plod je vijolično rdeče barve, dobro obarvan. Značilnost sorte je počasna oksidacija mesa, na povrhnjici so izražene bele pege. Sorta je hrustljava, sočna, sladko-kisla, nekoliko modernega okusa.

GoldenParsi Da Rosa®, sorta je mutacija zlatega delišesa klona B, visoka donosnost, plodovi podolgovate oblike, sicer ohranja lastnosti zlatega delišesa. Sorta je v skladišču obstojnejša, z nekoliko višjo kislinsko noto kot pri ostalih klonih zlatega delišesa.

Bonita, križana: Topaz x Cripps Pink (Pink Lady®). Odporna na škrlup in pepelasto plesen, ima dobre skladiščne sposobnosti. Plod je čvrst, ima sočno, aromatično rahlo kislo aromo. Drevo je srednje bujne rasti.

SQ 159 Natyra®, križanje: CPRO 1980-015-47 x Elise. Sorta je odporna in primerna samo za ekološke nasade. Dobra skladiščna sposobnost, odličen okus; sladko-kisla s hruškastimi in citrusnimi aromami. Plod je rdeče do temno rdeče barve, dobra tekstura in sočnost, krhka in kompaktna.

Rubelit, križana: Topaz x UEB 2732/2. Sorta je odporna na škrlup in plesen. Barva ploda je intenzivno rdeča (95 %). Primerna je za manj sadjarske lege. Plod: srednje velik, sočen, aromatičen. Pridelek: visok, reden, homogen.