Glavni cilj predloga zakona je omiliti posledice virusa COVID-19 za državljane ter gospodarstvo z ukrepi na različnih področjih. S področja kmetijstva, živilske industrije, ribištva in gozdarstva zakon prinaša obsežne spremembe in olajšave za celotni sektor.

Ukrepe, ki jih prinaša zakon s področja MKGP in bodo v teh težkih časih pomagali sektorjem preživeti in poskrbeti za stabilno oskrbo s hrano v Sloveniji, je na novinarski konferenci predstavila ministrica dr. Aleksandra Pivec. S področja kmetijstva, živilske industrije, ribištva in gozdarstva zakon tako prinaša obsežne spremembe in olajšave za kmetijski sektor, kjer je ministrica izpostavila finančno pomoč nosilcem in članom kmetij ali drugim fizičnim osebam, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovane kot kmet, za čas trajanja nezmožnosti za delo zaradi potrjene okužbe z virusom COVID-19. Višina finančne pomoči je enaka dejanskemu strošku v zvezi z nadomestitvijo dela na kmetiji, vendar ne več kot 80 odstotkov minimalne plače.

Mesečna denarna pomoč

Poleg tega zakon uvaja tudi izredno pomoč v obliki temeljnega dohodka. Do te pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka je upravičen tisti, ki zaradi epidemije ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu – to pomeni vsaj 25 odstotno zmanjšanja prihodkov v mesecu marcu 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020.

Izredna pomoč velja tudi za kmete, ki so vključeni v obvezno ali prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Upravičenci do izredne pomoči so upravičeni do mesečnega temeljnega dohodka v višini 350 evrov za mesec marec in po 700 evrov za meseca april in maj, če opravljajo dejavnost na dan 13. 3. 2020 in na dan uveljavitve zakona.

Kar se tiče socialnih prispevkov, zakon predvideva, da so samozaposlene osebe in kmetje, ki so vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za mesec april in maj oproščeni plačila prispevkov za vsa obvezna socialna zavarovanja v celoti. Zakon poleg tega določa tudi odlog plačila prispevkov za kmete, gozdarje in ribiče, ki so vključeni v obvezno ali prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Zakon tudi določa oprostitev plačila akontacije dohodnine. Obrokov predhodne akontacije dohodnine oziroma akontacije dohodnine in obrokov akontacije davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2020, ki dospejo v plačilo v obdobju od uveljavitve tega zakona in ki dospejo v plačilo do 31. maja 2020, zavezanci ne plačajo, neplačani obroki se ne štejejo za plačane.

Predvidene so tudi spremembe na področju katastrskega dohodka. Tako se za leto 2020 davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo na zemljiščih določi v višini 50 % katastrskega dohodka in davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo v panjih v višini 35 % pavšalne ocene dohodka na panj. Tako znižana davčna osnova bo vplivala tudi na odmero obveznosti, ki se neposredno vežejo na davčno osnovo.

Poleg tega se uvaja finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka; če je sektor utrpel najmanj 20 odstotni izpad dohodka, so do pomoči upravičeni: nosilec kmetijskega gospodarstva in nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, lastnik gozda in imetnik dovoljenja za gospodarski ribolov, ki imajo zaradi posledic epidemije izpad dohodka, ki je zlasti posledica nezmožnosti prodaje zalog, zmanjšanja obsega pridelave, predelave oziroma prodaje. Vlada tudi podrobneje predpiše postopek, posamezne upravičene sektorje, pogoje za dodelitev finančnega nadomestila iz tega člena ter višino, vstopni prag, najvišjo višino finančnega nadomestila in način izračuna finančnega nadomestila iz tega člena.

Javni zavodi: 50 odstotna nabava lokalne hrane

V pomoč kmetijskemu sektorju zakon nalaga javnim zavodom, da morajo nabaviti najmanj 50 odstotkov pridelanih ali predelanih kmetijskih pridelkov oziroma živil z območja Slovenije glede na celotno nabavo pridelanih kmetijskih pridelkov in živil, pri čemer morajo biti vse faze pridelave in predelave opravljene v Sloveniji. To velja za vrednosti javnega naročila, ki na letni ravni ne presegajo vrednosti, od katere dalje je treba objaviti povabilo k sodelovanju v Uradnem listu Evropske unije.

S stališča sezonskega dela zakon predvideva ukrep, da izvajalec začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu lahko opravlja delo prekinjeno ali neprekinjeno brez omejitve števila dni. Delavca, ki je bil napoten na začasno čakanje na delo doma zaradi epidemije, pa lahko Zavod RS za zaposlovanje napoti k nosilcu ali članu kmetijskega gospodarstva, ki izrazi potrebo po začasnem delu v kmetijstvu, da sklene pogodbo v skladu z določbami Zakona o kmetijstvu.

Ukrepi na področju ribištva prinašajo določilo, da so imetniki dovoljenj za gospodarski ribolov za ribiška plovila za letošnje leto upravičeni do nadomestila plačila priveza v ribiških pristaniščih v višini 40 odstotkov celotnega nadomestila. Prav tako se imetnikom vodne pravice za posebno rabo vode za gojenje sladkovodnih in morskih organizmov, ki so oziroma bodo utrpeli škodo zaradi epidemije, oprosti plačilo vodnega povračila za obdobje med 16. marcem in 31. majem letos.

Splošni ukrepi, kot so npr. pravica delodajalca do povračilo izplačanih nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju, oprostitev prispevkov in krizni dodatek, veljajo tudi za živilsko predelovalno industrijo.

Izpostaviti velja še druge določbe predloga zakona, ki veljajo tudi za kmetijski, gozdarski in ŽPI sektor:

–          povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in zaradi odsotnosti iz razloga višje sile ter oprostitev prispevkov (do povračila so upravičeni vsi delodajalci, razen neposredni ali posredni proračunski uporabnik, katerega delež prihodkov iz javnih sredstev je bil v letu 2019 višji od 70 %. To velja za vsa podjetja v našem sektorju, velja tudi npr. za KGZS, ne pa za Zavod za gozdove).

–          Enkratni solidarni dodatek za upokojence in druge ranljive skupine: zajeti tudi kmetje in osebe s t.i. kmečkimi pokojninami.

–          krizni dodatek: Delodajalec delavcu, ki dela, izplača mesečni krizni dodatek v višini 200 evrov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.

Poleg predstavljenega predloga zakona, ki ga je sprejela Vlada RS, pa je stopil v veljavo Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalce. V njem se določa interventni ukrep odloga plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za preprečitev hujše gospodarske škode in ohranitev finančne stabilnosti v RS v zvezi s posledicami razglasitve epidemije in s tem povezan nadzor. Banka odobri kreditojemalcu odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za obdobje 12 mesecev (lahko tudi dlje, če se banka in kreditojemalec tako sporazumeta), če posamezne obveznosti iz kreditne pogodbe, za katero kreditojemalec zahteva odlog plačila, do razglasitve epidemije še niso zapadle v plačilo.

MKGP je v pogajanjih dosegel, da se za kreditojemalca šteje tudi nosilec kmetijskega gospodarstva ali nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Kreditojemalec naslovi na banko vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe najkasneje v šestih mesecih po preklicu epidemije.