Tam se je kakšnih sto vinogradnikov imelo priložnost seznaniti s kloni sort vinske trte, nasadom tolerantnih sort trt, z varstvom vinske trte  ter degustacijo vin klonskih kandidatov. Zbrane je pozdravil direktor KGZ Maribor Stane Klemenčič in jim dejal, da je pridelava grozdja zahtevno delo, saj je treba za dober pridelek obvladovati tako agrotehnične ukrepe, kot tudi natančno dognojevanje in zdravstveno skrb rastlin.

Vodja STS Ivanjkovci Tanja Vaupotič je predstavila delo v selekcijskem trsničarskem središču Ivanjkovci. Po vdoru trsne uši se je začelo z načrtno in sistematično selekcijo oziroma odbiro trt, kjer se za razmnoževanje ohranjajo najboljše trte v skladu s selekcijskim ciljem, izločajo pa neprimerne trte. Z ustrezno selekcijo domačih klonov sort vinske trte, ki v naših podnebnih in talnih razmerah dajejo kakovosten in stalen pridelek, poteka nadzorovano uvajanje odbranih klonov v redno pridelavo.

Z uradno potrditvijo 29 klonov je slovenskim vinogradnikom in trsničarjem na razpolago trsni material navedenih klonov desetih sort za sajenje vinogradov.

Da so bili njihovi kloni uspešni pri kupcih na domačem in tujem trgu sadilnega materiala vinske trte dokazuje dejstvo, da so cepljenke slovenskih klonov zavzemale 40 % proizvodnje certificiranih cepljenk, pri cepičih pa je bil ta delež okrog 70 %. Delež cepljenk slovenskih klonov se je v zadnjem letu občutno zmanjšal, odvisno od posameznih sort in predstavlja v povprečju dobrih 23 %, kar je trenutno predvsem odraz izredno majhnega obsega obnove vinogradov v Sloveniji, ki je v veliki meri vezan na naše domače sorte. Obnova vinogradov ni potekala v skladu s sprejetimi plani v preteklosti in je precej pod osnovno reprodukcijo. Delež cepičev slovenskih klonov predstavlja okrog 64 % v Sloveniji pridelanih cepičev vinskih sort.

Selekcija vinske trte v Podravju in Posavju

Osnova celotnega selekcijskega programa je pozitivna množična selekcija, katere namen je odbira posameznih trt, ki so najprimernejše za nadaljnje razmnoževanje. Odbrane trte se kot predklonski kandidati vključijo v klonsko selekcijo v okviru katere se preveri zdravstveno stanje in sortne lastnosti klonskega kandidata. Klonska selekcija se zaključi s preverjanjem uporabe vrednosti (mikrovinifikacije) klonskih kandidatov, ki so v predhodnih fazah ustrezali zdravstvenim in tehnološkim kriterijem ter z uradno potrditvijo novega klona.

Pozitivna množična selekcija poteka v rodnih vinogradih in traja najmanj tri leta. Trte se pregleduje in ocenjuje le vizualno, iz populacije pa se izloča tuje trte in trte, ki kažejo znake bolezni. Selekcija se izvaja dvakrat letno, praviloma junija in pred trgatvijo, ko se ocenjuje tudi tehnološka vrednost trt. Trte, ki ne kažejo znakov bolezni in so v treh letih dobro ocenjene, se tako uporabi za pridelavo standardnega razmnoževalnega materiala ali za nadaljevalno klonsko selekcijo. Množično selekcijo se opravlja v sortno čistih vinogradih. To pa ni vedno mogoče pri selekciji lokalnih sort, ki so se ohranile kot posamezne trte.

Izhodiščni razmnoževalni material se zagotavlja v baznem vinogradu s pridelavo cepičev, v matičnjaku s pridelavo ključev podlag in s pridelavo baznih trsnih cepljenk. V baznih matičnih nasadih so posajene bazne matične trte. Pridelava baznega materiala poteka izključno v selekcijsko trsničarskih središčih, bazne trsne cepljenke pa so namenjene za sajenje novih matičnih vinogradov, kjer poteka pridelava cepičev kategorije certificiran in se s tem zagotavlja pridelava certificiranega razmnoževalnega materiala. Pridelava materiala te kategorije je nujna za oskrbo trsničarjev in vinogradnikov, ki se odločijo za sajenje matičnih vinogradov.

Bolezen esca

Roman Štabuc in Jože Miklavc iz KGZ Maribor sta zbranim vinogradnikom podrobneje predstavila bolezen esca. Ta je v zadnjih letih postala velik problem, ki zmanjšuje kakovost in količino pridelanega grozdja. Po podatkih je v Nemčiji je škoda zaradi navedene bolezni več kot milijarda evrov na leto. Posebej visoke številke beležijo v Franciji. Pri nas je v posameznih vinogradih obolelost tudi od tri do štiri odstotke vseh trt v vinogradu.

Bolezen esca povzročajo glive razkrojevalke lesa (lesne gniloživke). Po podatkih naj bi bilo vključenih sedem ali osem različnih gljiv, s tem da tri vrste gljiv prebijejo obrambni sistem trte in zavirajo nastanek fenolnih snovi. Ko je trta brez obrambnega mehanizma, se jo lotijo še preostale vrste gljiv.

Pojavlja se v dveh oblikah – kot kronična ali akutna. Da bi se bolje seznanili z boleznijo in njenim zdravljenjem v 20 let starem vinogradu s sorto sauvignon izvajajo poskus, kjer so ob kontroli vključili štiri naključno vrsteče postopke v obliki postopka dendrofikacije, ko z motorno žago staro deblo trte prezračimo, tudi izvotlimo , ter odstranimo okuženo tkivo. Pri prvem postopku so po postopku dendrofikacije deblo zaščitili s patentiranim premazom različnih gliv, pri drugem načinu so imeli samo dosledno čiščenje brez premaza, tretji je bil postopek enostavne penetracije z delnim vzdolžnim rezom z zaščito in četrti z istim načinom toda povsem brez zaščite. Poskusi so se nadaljujejo, kažejo pa se odlični rezultati. In kako poteka odstranjevanje obolelega lesa. Enostavno, z motorno žago odstranijo vso okuženo tkivo na trti, ki izgleda kot trohnoba. Po odstranitvi tkiva je izgled trte zelo klavrn, saj v nekaterih primerih odstranimo kar polovico ali celo več lesa na steblu. A ni bojazni, da trta ne bi rodila, zagotavlja Štabuc.

Varstvo vinske trte

Priložnost smo se imeli seznaniti tudi z varstvom vinske trte. Nanos fitofarmacevtskih sredstev mora biti natančen in ne pretiran. Temu botrujejo okoljske zahteve, kakor tudi ekonomika pridelave. Podjetje Zupan iz Malečnika pri Mariboru se že leta ukvarja s proizvodnjo pršilnikov in škropilnic, uspešni so predvsem pri prodaji na tujih trgih, saj izvozijo kar 90 odstotkov vseh strojev, ki jih izdelajo. Matjaž Zupan je ob predstavitvi pršilnika z elektrostatiko dejal, da imajo pri serijah DT dva nasproti delujoča ventilatorja, ki vrtinčita izstopni zrak, ki nosi kapljice in s tem zagotavljata večjo možnost, da kapljice zadenejo cilj, to je listno površino.

Na prvi pogled se usmernik zraka na pršilniku z elektrostatiko ne razlikuje veliko od klasičnih usmernikov zraka. Šele ko podrobno pogledamo usmernik, opazimo, da je na vsaki šobi nameščen poseben obroček (potencialni obroč) in da so na usmerniku nameščeni električni izolatorji. Skupaj z elektroniko, ki je glavni del elektrostatike, sestavljajo elektrostatični del usmernika. Elektronika skrbi, da se 12-voltni električni tok iz traktorskega akumulatorja spreminja v 12 kilovoltov, ki napaja potencialne obroče. Posledično se v potencialnih obročih ustvarja močno elektromagnetno polje, skozi katerega prehajajo vse kapljice, ki jih škropimo, ter se s tem »namagnetijo«. Elektromagnetni naboj kapljice povzroči veliko privlačno silo med kapljico in rastlino, kar ima za posledico prijemanje kapljic na rastlino tudi s senčne, neškropljene strani. Prednosti elektrostatike, ki jih poznamo iz sadjarstva in vinogradništva, so v boljši pokritosti lista s kapljicami, in to z vseh strani, v manjšem odnosu kapljic (driftu) in v manjši porabi škropiva na hektar (tudi do 50 odstotkov). Škropimo lahko z večjo hitrostjo vožnje, s tem pa zmanjšamo stroške škropljenja za najmanj polovico, saj v primeru urejenosti nasada, lahko škropimo vsako drugo vrsto in ob tem ohranimo odličen nanos fitofarmacevtskih sredstev.

Zupan poudarja, da je na splošno pri pršilnikih potrebno za čim boljši nanos sredstva škropiti s čim večjo hitrostjo, ob nizkih vrtljajih kardanske gredi. Tako kapljice prihajajo na listno površino pod kotom in »najdejo« večjo listno maso. Če pa imamo premočan zračni tok, se nam vse listje obrne v eno stran in škropimo »steno« rastlinja. Listi naj ob nanosu škropiva vedno le rahlo valovijo tako kot pri rahlem vetru, da zagotovimo najboljši nanos.

Za zaključek mulčenje in degustacija klonov vinskih trt

Obiskovalci so si lahko ogledali še mulčenje.

Mulčenje v urejenem vinogradu je enostavnejše.

Tadeja Vodovnik Plevnik iz KGZ Maribor je ob degustaciji dejala, da je klonska selekcija najvišja stopnja genetske in zdravstvene selekcije, katere glavna usmeritev je odbira klonov gospodarsko pomembnih domačih sort vinske trte in podlag, za katere ne moremo dobiti drugje ustreznega razmnoževalnega materiala in ki lahko vplivajo na izboljšanje tehnološke kakovosti pridelka ter na popestritev tržne ponudbe naših vin. Tako je bilo v letu 2008 po dolgih letih selekcije potrjenih 39 slovenskih klonov 16 vinskih sort.

Klonska selekcija se nadaljuje in tako so v STS Ivanjkovci v selekcijski kontroli klonski kandidati petih sort, in sicer 2 šipona, 2 renska rizlinga, ranina, rumeni muškat in 5 modrih frankinj, ki se že tretje leto vinificirajo. Tako so udeleženci lahko pokušali omenjene sorte, katerih selekcija gre v znižanje pridelka, poudarjeno sortnost, intenzivnejšo cvetico in aromo ter višjo notranjo kakovost.