Na Sindikatu kmetov so se predstavitev problema ponovno odločili po osmih letih, ker vsak dan spremljamo vse več trenj pri odkupnih in prodajnih cenah ter podražitvah med trgovci in živilskopredelovalno industrijo na eni strani ter kmeti in kupci na drugi strani.

V izjavi so zapisali: »Trgovci zatrjujejo, da ob dodatnih podražitvah živil nimajo dodatnih zaslužkov, živilskopredelovalna industrija pa kot razlog za podražitve navaja težke čase zaradi korona krize. Tokrat ne morejo kriviti kmete, da so za podražitve krive višje cene surovin, saj je odkupna cena za mlado pitano govedo med 2,95 do 3,10 evra za kilogram mesa.

Presenetljive ugotovitve

Na Sindikatu kmetov so prepričani, da se je reja goved znašla v največji krizi po letu 1991. To se kaže predvsem z vse manjšo ponudbo živali in to se bo nadaljevalo tudi v prihodnje, saj kmetje že nekaj časa vhlevljajo manjše število živali kot bi jih sicer ob dobri odkupni ceni. Pravijo, da smo napako naredili že v preteklosti, največja je zagotovo, da nismo sklenili trdnega dogovora o sodelovanju v verigi. Klavnice in trgovina kupujejo poceni meso v tujini, kmetje pa v želji po boljši odkupni ceni in preživetju prodajamo goveda v Avstrijo, Italijo in druge države,« pravijo na Sindikatu kmetov.

Da bi si nalili čistega vina, so se že pred leti odločili, da sami ugotovijo, koliko za meso bika prejme kmet in koliko drugi v verigi. Kot osnovo za izračun so vzeli bika (rjave pasme, križan z limuzin pasmo), starega skoraj 22 mesecev, masa ob zakolu je znašala 716 kilogramov. »Ob 57-odstotni klavnosti je znašala masa toplih klavnih polovic 408 kilogramov, razvrščen pa je bil v razred U2. Masa hladnih polovic je po dveh dneh znašala 398,50 kilograma.

Po podatkih tržnoinformacijskega sistema, ki ga vodijo na Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, je odkupna cena za bika v 37. tednu letošnjega leta znašala 315,77 evra za 100 kilogramov hladne polovice oziroma 3,16 evra za kilogram. Ne smemo pozabiti, da je od te cene treba odšteti še provizijo posrednika, ki se giblje do pet odstotkov. Končen izračun nam pokaže, da bi po teh podatkih kmet za bika brez odbitka provizije za posrednika (ki jo mora še plačati) prejel 1259,20 evra, z odbitkom petodstotne provizije pa 1196,30 evra. Še natančnejši pa je zagotovo podatek, koliko bi za bika prejel neposredno pri odkupovalcu.«

Na Sindikatu pravijo, da bi meso bika odkupili po 3,05 evra za kilogram mesa, kar skupaj znese 1216 evra. Temu moramo prišteti še 9,5-odstotni davek, ki ga prejme kmet ob prodaji, tako da skupaj za 398,5 kilograma govejega mesa prejme 1.329 evrov. Za primerjavo: odkupna cena leta 2012 je znašala 3,60 evra za kilogram mesa, kar je skupaj zneslo 1434,60 evra. Temu smo prišteli še takratni 8,5-odstotni davek, ki ga je prejel kmet ob prodaji, tako da je skupaj za 398,5 kilograma govejega mesa prejel 1.557 evrov. To pomeni, da kmet danes prejme kar 342 evrov manj kot leta 2012.

 

Koliko dobi kdo?

»Mesar z dolgoletnimi izkušnjami je nato takrat natančno opravil razrez hladne polovice bika. Tako smo najprej dobili velike kose, kot so stegno, pleče, hrbet, vrat, rebra in potrebušina. Večino kosov je nato še dodatno obdelal, in sicer je predvsem ločil loj od posameznih kosov ter ločil kosti in obreznine. Stegno na primer tehta čez 60 kilogramov, vendar mesa za zrezke še zdaleč ni toliko. Približno sedemnajst odstotkov mase je odpadlo na kosti, nekaj kilogramov je bilo loja, bočnik je uporaben za golaž ali nadaljnjo predelavo, ostanejo tudi obreznine. Za prodajo v trgovini za zrezke in podobno smo tako upoštevali maso polovice stegna, četudi bi ga po izkušnjah in kakovosti lahko upoštevali večji delež, ostalo smo predvideli za prodajo kot nižjekakovostno meso oziroma kosti. Loja pri prodajni ceni nismo nikjer upoštevali, čeprav vsi vemo, da je v okusnem mletem mesu vedno določen del tudi zmletega loja. Po nekaterih podatkih skoraj 20 odstotkov. Loj se uporablja tudi pri predelavi mesa v razne izdelke, kot so klobase,« pravijo na Sindikatu kmetov.

Nato so se člani sindikata odpravili v različne trgovske centre po vsej Sloveniji, da bi preverili, kakšne so cene govejega mesa na trgovski polici. Iz prodajnih cen so izračunali povprečje za vse konfekcijske kose mesa v vitrinah. Niso pozabili ovrednotiti tudi tako imenovane drobovine, kamor spadajo jezik, ledvica, jetra, vranica, pljuča, srce, vampi, prašniki. Upoštevali bi lahko tudi, da pri klanju klavnica obdrži kožo, ki je vredna okoli 50 evrov.

»Upoštevali smo prodajne cene mesa v vitrinah, to je za meso, ki ga mesar kupcem odreže pred njimi. Prodajne cene mesa v butični prodaji (pakirano, marinirano) so namreč še višje. S preprostim izračunom pridemo do ugotovitve, da je bik, za katerega bi kmet od odkupovalca dobil 1215 evrov oziroma z davkom 1331 evrov, v trgovini pri mesarju prodan za 3319 evrov. Pri izračunu niso upoštevali vrednosti užitne drobovine (107 evrov), kože (okoli 50 evrov) in tudi loja, ki se ga dodaja v izdelke.«

Številke nad črto pomenijo vrednost, ki jo dobi kmet za posamezen kos mesa, medtem ko je spodaj pod črto zapisana vrednost, ki jo ob prodaji dobijo odkupovalci, klavnica in trgovina skupaj.

Na Sindikatu kmetov se ob vsem tem seveda sprašujejo, kako je mogoče, da kmet za 22 mesecev pitanja bika (kupiti mora tele, priskrbeti prostor za rejo, krmo, ovrednotiti svoje delo, …) prejme dva in pol krat manj kot drugi v verigi oziroma 40 odstotkov od končne prodajne cene.