Globevnikovi so se od tedaj še bolj usmerili v rejo plemenskih svinj in odojkov, za razliko od našega zadnjega obiska, pa se nam je tokrat pri pogovoru pridružila žena Simona, ki kot pravi Jože, pomembno skrbi, da življenje pri Globevnikovih poteka tako kot mora. Delovno in mirno v krogu družinske kmetije.

Že tradicija je, da se vsako leto zaposleni na Kmečkem glasu odzovemo na njuno povabilo, da obiščemo kmetijo. Zgodaj popoldne se nekateri že pri Globevnikovih doma, v Škocjanu na Dolenjskem, preostali pa na njihovi počitniški hiši v smeri Smednika, zberemo in obujamo spomine in dogodke s tekmovanja, kasneje pa spregovorimo tudi o kmetijskih tematikah in težavah s katerimi se soočajo poljedelci in rejci.

Globevnikove vsako leto obiščemo zaposleni na Kmečkem glasu.

Simona in Jože sta znana po skrbni pogostitvi domačih dobrot, v spomin si vedno prikrademo okusne orehove štrukeljce, katerega recept nam je Simona tudi zaupala. Priprave jo je naučila tašča Stanka.

Recept za orehove štrukeljce

Sestavine:

TESTO:  (enako kot za potico),

– ½ kg moke tip 400,

– 8 dag sladkorja + 1 vanilin sladkor,

– 1 celo jajce,

– 4 rumenjake,

– ½ dcl olja,

– 3 dcl mleka,

– kvas , sol, limonina lupinica, malo ruma.

NADEV:

– 200-300 gr mletih orehov,

– 2 žlici čokolade v prahu,

– 2 žlici sladkorja,

– 1 jogurtov lonček domače smetane,

– malo mleka

– malo rozin (po želji)

 

Navodilo za pripravo:

TESTO: 

V lonček damo malo mleka in žličko sladkorja, nadrobimo kvas in pustimo da vzhaja. .Medtem sladkor, vanilin sladkor ,jajce in rumenjake stepemo, dodamo olje, rum in mleko in vse skupaj zmešamo. V posodo v kateri bomo mesili presejemo moko, ji dodamo sol in limonino lupinico, nato vlijemo kvasec, potem dolivamo tekočino, ki smo jo pred tem zmešali in zamesimo malo bolj mehko kot za kruh. Testo damo vzhajat, da naraste. 

Medtem pripravimo nadev: 

V orehe zamešamo čokolado in sladkor, dodamo smetano, ter vse skupaj polijemo z ne prevročim mlekom, da dobimo gladko zmes. Sestavin za nadev sama ne tehtam, ampak dpdam po okusu glede na količino orehov.

Ko testo vzhaja, ga razvaljamo, namažemo z nadevom približno 15 cm na široko, dodamo nekaj rozin in zavijemo, ter narežemo na poljubno velike štrukeljce. V pekač damo peki papir in pečemo v ogreti pečici na 180 stopinj približno 15 minut oz odvisno od velikosti štrukeljca.

Usmerjeni v rejo plemenskih svinj

In kako pri Globevnikovih tečejo dnevi? Sinovi Jože, Peter in Martin hodijo že v službo ali pa pomagajo doma, hči Ana Marija pa je v osmem razredu osnovne šole. Na kmetiji živi tudi tašča Stanka, ki pomaga pri gospodinjskih opravilih, pravi Simona, ki dodaja, da zjutraj z možem sama nakrmita 145 plemenskih svinj ter med letom še 40 krav dojilj in telic, ki so sicer od pomladi na paši. Prodajajo odojke težke od 25 do 35 kilogramov in pa odstavljene plemenske svinje. Globevnikovi sami pridelajo dovolj koruze in pšenice za živali, dokupiti morajo sojine in sončnične tropine ter mineralno-vitaminske dodatke.

Krmni obrok sestavljajo in izračunajo sami, a za določitev najbolj optimalnega so potrebovali skoraj pet let. »Kako krmiš prašiče, je izredno pomembno tako pri plemenskih svinjah kot pri odojkih oziroma tekačih. Pri svinjah imamo različne obroke za breje svinje, doječe in svinje v čakanju, in to predvsem zato, da nimamo težav pri reprodukciji, odojki pa ne smejo biti zamaščeni, saj številni končajo na ražnju.« Pri popoldanskem krmljenju sodelujejo vsi člani družine. Simona pravi, da sama skrbi za porodnišnico in majhne teličke prvih 10 dni po rojstvu, preostali člani pa skrbijo za pripravo krme in samo krmljenje, del prašičev krmijo ročno. »Pomembno delo ima tudi hči Ana Marija, ki vsaki plemenski svinji nalije dva do tri litre vode na krmilo. Omočena krma postane veliko bolj zanimiva in okusna za svinje in krmilna korita so vedno polizana,« pravi Simona.

Sicer pa Simona poleg porodnišnice skrbi tudi za gospodinjstvo in pisarniška dela. »Zajtrk, kosilo in večerja so pomembni za nas, saj se takrat  vsi člani zberemo za mizo in se oddahnemo od hišnih opravil. Ob hrani se dogovorimo za prihodnja dnevna opravila, še posebej, če so zunaj dela na njivah, travnikih ali v gozdu. Dela pri nas nikakor ne zmanjka, še sreča, da so fantje odrasli in samostojni, tako da ni nobeno opravilo pretežko za njih. Sama si medtem vzamem čas za pisarniška dela in računovodske storitve. Kmetijstvo je postalo tudi birokracija in pozorni moramo biti, da so dejavnosti pravilno vodene, še posebej zato, ker smo kandidirali na posamezne ukrepe za pridobitev evropskih sredstev.

Kot smo zapisali Simona zjutraj in zvečer skrbi za porodnišnico in 36 plemenskih svinj. »Zelo je pomembno, da nadzorujemo zdravstveno stanje tako posamezne plemenske svinje kot tudi pujskov. Opazovati moramo ali svinja poje vso krmo, če jo pušča, to ni dobro, saj potem posledično tudi mleka ne bo imela za mlade pujske. Pregledovati je treba pujske ali je v redu z njimi, večjim pa je treba že dodajati krmo, da se čimprej navadijo na hrano. Teh opravil je še več, z leti delo postane rutina, vendar nas še vedno presenetijo dogodki ob porodu. Kot je na primer, da smo pričakovali porod pri mladici, ki je komaj kazala znake brejosti in je povrgla kar 16 pujskov. Medtem ko pa je ravno nasprotno stara plemenska svinja, ki je tehtala več kot 300 kg in je seske skoraj vlekla po tleh povrgla le pet pujskov, čeprav smo pričakovali ravno obratno stanje.

Prosti čas si je treba vzeti

Simona si vzame čas tudi za delo v Društvu podeželskih žena Škocjan. »Sem četrto leto predsednica aktiva, ki šteje 70 članic. Naše delo je namenjeno predvsem druženju in izobraževanju članic, sodelujemo na dogodkih v okviru občine in se udeležujemo prireditev v okviru Zveze kmetic Slovenije. Skrbimo za svoje zdravje, poleti imamo mesečne pohode, pozimi tedensko telovadbo pod mentorstvom fizioterapevta. Naši stalni projekti so društvena ocenjevanja kruha, organiziramo novoletni pohod za vse občane, podamo se na redni letni izlet z konjerejskim in turističnim društvoma Škocjan, ter  se razvedrimo ob dnevu žena in novem letu. Ob prireditvah sodelujemo s peko in pogostitvijo obiskovalcev, skratka ni nam dolgčas,« pravi Simona, ki dodaja, da je njihov upravni odbor dobro sestavljen, saj skoraj vsaka od članic predstavlja svojo vas. Da so tudi tekmovalne pa priča zmaga na državnih ženskih kmečkih igrah, kakor tudi organizacija iger na vseslovenski ravni leto dni po zmagi.

Tudi sicer je pri Globevnikovih vedno zelo pestro. Med drugim vsakih pet let organizirajo srečanje rodbine Globevnik. »Na prireditvi se zbere okoli sto petdeset sorodnikov, ki so predstavniki sedmih rodov. Imamo družinsko drevo, v katerem so natančno zapisani vsi rodbinski dogodki od leta 1720 naprej.«

Simona in Jože imata v prostem času številne dejavnosti, med drugim vedno skrbno prebereta časopis Kmečki glas. V Kočevskem rogu imata tudi čebelnjak in ob obisku sta se začela zanimati za kočevarsko kulturo. Simona pravi, da na to temo prebira knjige in obiskujeta ostanke naselij na teh območjih.

Kljub številnim dejavnostim, pa največ časa še vedno namenita svoji družini. »Ključ do skupnega uspeha je razumevanje v družini. Ljudje pa moramo v svojem kratkem življenju tudi čim več uživati. Čeprav imamo malo časa, se vedno, ko nama dopušča čas  odpraviva na našo »drugo« kmetijo, kjer smo si postavili hišico. Tudi počitniške dni večinoma preživljamo tam. Čas izkoristimo eden za drugega,sprehode v naravi in za druženje, in to v življenju največ šteje,« pravita Simona in Jože.