Ne da kmetje ne morejo prodati mladega pitanega goveda, kaj šele telic in krav, odkupna cena se še naprej znižuje in to na račun zmanjšanega odkupa oziroma izvoza v tujino. Avstrija je imela dva tedna povsem zaprt trg, v prejšnjem tednu ga je sicer odprla, predvsem za uvoz krav, a so cene tudi za 30 centov po kilogramu mesa nižje, kot so bile pred tedni.

Za mlado pitano govedo so kmetje prejeli z odbitki celo le 2,70 do 2,80 evra za kilogram mesa, sicer pa se je gibala okrog 2,90 evra za kilogram. Seveda za najbolj ocenjene govedi. To je za 20 odstotkov manj, kot je znašala odkupna cena konec lanskega leta.

Vedno večji razkorak za ostalimi evropskimi državami

Ker se radi primerjamo s tujino, smo podrobneje preverili odkupne cene po Evropi. Če ob normalnem odkupu pri teh cenah zaostajamo vsaj za pol evra za kilogram mesa v primerjavi z Avstrijci in zlasti Nemci, je zdaj ta razlika še večja. In je že skoraj 70 centov pri kilogramu mesa. Da pri nas ni vse tako kot bi moralo biti, priča tudi povprečna odkupna cena mesa v Evropski uniji. Ta znaša 3,61 evra za kilogram mesa razreda U2 in U3, in 3,52 evra za kilogram mesa razreda R2 in R3.

V številnih državah se cena giblje od okrog 3,20 do 3,40 evra za kilogram mesa. Po odkupni ceni se nahajamo med zadnjimi petimi državami Evropske unije, za nami so Poljska, Nizozemska, Litva in Latvija. Zaskrbljujoče je, v večini držav velja dogovor o nakupu v kriznih časih in cena ne pada bistveno. Za primer nam je lahko Hrvaška, kjer rejci dobijo od 3,23 evra za kilogram mesa. Podobno smo v zadnji tretjini držav tudi pri kravah.

Za primerjavo: odkupna cena v Avstriji znaša 3,47 do 3,54 evra za U in R (2/3) tržni razred za kilogram mesa. Rejci prejemajo še premijo za višjo kakovost v višini 50 centov za meso mladega pitanega goveda starosti pod 18 mesecev in 43 centov za meso bikov pod 20 meseci starosti. Ali je potreben kak komentar, kako se spodbuja domačo rejo v teh kriznih časih in ohranja avstrijskega rejca pri življenju. Še posebej z visoko premijo, ki je v kriznih časih veliko večja kot običajno. Poleg tega pa poleg države domačega rejca podpira tudi klavnica in trgovina, ki bo najprej ponudila kupcem domače meso, šele potem pa bo uvažala v primeru manjka. Pri nas pa naj bi bili kmetje še celo veseli, da jim odkupijo govedo. Tudi po minimalni ceni.

Kratek komentar odkupnim cenam:

Kljub nihanjem odkupnih cen, so te še vedno občutno višje kot pri nas. Če dodamo še dodatek v višini 43 do 50 centov, imajo avstrijski rejci meso plačano po 3,90 do 4,00 evra za kilogram mesa. V Nemčiji so odkupne cene mesa mladega pitanega goveda od 3,55 do 3,62 evra za kilogram mesa in 2,51 do 2,66 evra za kilogram mesa krav in so že dalj časa stabilne. Telice so plačane od 3,08 do 3,20 evra za kilogram mesa. Tudi po drugih državah je meso krav plačano okrog 2,50 evra za kilogram mesa. Pri nas ne dosegajo niti dveh evrov za kilogram mesa.

Trgovina in klavnica popolnoma nesolidarni in uvažajo velike količine mesa

Takoimenovana goveja veriga ne deluje, tako kot ne delujejo ostale verige v kmetijstvu. Kmetje nas na vse načine opozarjajo, da se odkupna cena giblje do največ tri evre za kilogram najbolj kakovostnega pitanega goveda. To je vsekakor premalo glede na vhodne stroške, ki jih imajo pri reji. Ne pozabimo, da je že nakup teleta velika obremenitev za rejca in če vhlevlja 250 kilogramske živali in jih ne redi zelo intenzivno na vsaj 400 kilogramov mesa, bo tudi 300 in več evrov izgube po živali. Še bolj bodejo v oči posamezni primeri plačilnih list, ko je kmet za kravo prejel dobrih 300 evrov, čeprav je imela skoraj 230 kilogramov mesa. Meso je plačano po 1,5 evra za kilogram, kar je veliko manj, kot so plačane kosti v mesnici, ki jih prodajajo kupcem.

Uvoz ostaja na nivoju prejšnjih let

Uvedba kriznega dodatka za sektor govedoreje v višini 100 evrov za pitano žival je vsekakor premalo opozarjajo kmetje. Klavnice in trgovine si ustvarjajo zaloge mesa po znižani odkupni ceni, saj je ponudbe zaenkrat še dovolj tudi na račun velikega uvoza mesa. S pomočjo podatkov Statističnega urada RS smo se dokopali do zanimivih ugotovitev, da se kljub veliki ponudbi na domačem trgu, uvoz mesa nadaljuje nezmanjšano. Ali želijo klavnice in trgovine na ta način še znižati že tako majhno odkupno ceno mesa…

Ugotovitev, da smo na dobri poti, da ujamemo lanskoletni uvoz govejega mesa v višini 12 tisoč ton in prašičjega mesa v višini 44 tisoč ton. Da si znamo predstavljati te številke: skupen uvoz v višini 56 tisoč ton pomeni, da je uvoz na prebivalca Slovenije v višini 28 kilogramov. To ne vzbuja ravno optimizma, da se bo »mesna kriza« kmalu končala. Prej obratno, šele dobro se je začela in bo trajala vse dotlej, ko bo pri nas začelo primanjkovati živali. Smo na dobri poti k temu. Izpraznjeni hlevi se več ne polnijo tako kot pred leti. Številni pravijo, da ne vhlevljajo živali oziroma ne vhlevljajo v tako velikih količinah kot pred časom, saj ne želijo rediti živali z velikimi izgubami. Vsi pa vemo kaj to pomeni. Ko rejec enkrat izprazni hlev je zelo težko, da se bo še kdaj v prihodnosti odločil za rejo živali.

Slovenija del EU trga kjer veljajo stroga pravila tržnih ureditev posameznih sektorjev ter prost pretok blaga, ljudi in storitev in je potrebno stroga tržna pravila spoštovati. Zato se uvoza mesa ne more (začasno) prepovedati.