Vemo, da je poleg mase klavne polovice, najpomembnejši dejavnik pri določanju tržne vrednosti odkupljenih govejih živali, sestava klavnih polovic s poudarkom na deležu mesa in loja. Torej se vizualno ocenjuje konformacija (mesnatost) in pa zamaščenost. V članku smo hoteli primerjati, kako so klavne polovice glede na konformacijo razporejene po tržnih razredih v Nemčiji in pri nas. Ugotovitve so več kot zanimive.

Slovenija se rada primerja z Nemčijo in zato smo tudi tu vzeli nemške podatke. Točneje za Bavarsko regijo, kjer je zakol tako velik, da je že tedenski zakol statistično primerljiv s Slovenijo. Kaj smo želeli ugotoviti? To, da primerjamo število klavnih trupov ocenjenih po posameznih tržnih razredih glede mesnatosti. Pri izračunih smo si pomagali s tabelo, ki nam jo je posredovalo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V njej so ocenjeni klavni trupi po kategorijah in pa tržnih razredih. S pomočjo preglednice smo izračunali, koliko klavnih polovic je uvrščenih po posameznih razredih glede konformacije v odstotkih pri bikih do 24 mesecev starosti in pa kravah. Pri tem smo dodali še podatke iz nemških spletnih medijev (Proplanta.de).

Zakaj je tako velika razlika med Slovenijo in Nemčijo? Možne so tri razlage. Ali nimamo pravih živali (pasem) in jih ne znamo pravilno spitati, ali prihaja na mestih ocenjevanj v klavnici do napačnih merjenj klavnih polovic, ali pa nabolj verjetna razlaga, da so najboljše živali tako mlado pitano govedo kot »debele« krave so prodane v tujino in naše klavnice dobijo nekoliko manj kakovostne živali. To se ne bi dogajalo, če bi bila odkupna cena na nivoju. Tako pa še naprej pričakujemo podobno zgodbo, da bodo klavnice plačevale manj za manj kakovostno blago.

Preglednica: Uvrstitev v tržne razrede glede na konformacijo (mesnatost) klavnih polovic mladega pitanega goveda in krav glede na odstotke od vseh ocenjenih živali pri nas in v Nemčiji (Bavarska)

Ugotovili smo naslednje: V Sloveniji je tretjina mladih bikov do 24 mesecev ocenjenih v razredu E in U. V Nemčiji je številka ravno obratna. Skoraj dve tretjini klavnih polovic je takih, ki sodijo v najboljša dva razreda. Pri kravah so primerjalne vrednosti podobne. V razrede E, U in R je v Nemčiji ocenjenih okrog 45 odstotkov klavnih polovic, pri nas je ta odstotek 33. Je pa veliko število krav ocenjenih v najslabši tržni razred (27 odstotkov), v Nemčiji je ta odstotek manj kot 17.