Nedolgo nazaj smo bili priča znamenitemu sodnemu procesu, ki je razburkal francosko javnost. Peticijo »Rešite Mauricea« je podpisalo 140 tisoč ljudi, ki so želeli, da petelin Maurice z otoka Oleron na zahodu Francije lahko še naprej kikirika, kolikor hoče.

Sosedje, »prišleki« na podeželju, so se namreč na sodišče pritožili, ker že navsezgodaj kikirika, s čimer je motil njihov mir med njihovim dopustom. Primer je postal simbol za nestrpnost na podeželju med domačini in priseljenci iz urbanih središč oziroma mest, ki jih običajno ne moti le kikirikanje petelinov, temveč tudi hrup kmetijskih strojev, vonj gnojevke in silaže, nanos fitofarmacevtskih sredstev na površine in druga kmetijska opravila predvsem od spomladi do jeseni.

Naj vam zaupamo, da petelin še naprej veselo kikirika, ko se dani in ni pristal na krožniku nedeljskega kosila. Sodišče v Rochefortu je odločilo v prid petelinu in sosedom naložilo še dodatno plačilo odškodnine v višini tisoč evrov. Za nekatere je to le zanimiva priložnostna zgodba, vendar ima veliko globljo sporočilo. Kmetovanje in podeželje je v Franciji na sodišču zmagalo pred urbanim prebivalstvom. Kmetje imajo tako kot petelin Maurice pravico opravljati svojo dejavnost, to je obdelava kmetijskih površin in pridelava hrane, ki je strateška dobrina.

Je pri nas enako? Moralo bi biti, vendar vse prevečkrat ni tako. Številni župani so naklonjeni »urbanim prišlekom«, saj ti z gradnjo podjetji ter bivanjem na različne načine polnijo občinski proračun. Ne le, da se s tem pozidavajo najboljše kmetijske površine, kmalu tudi kmetije postanejo nebodigatreba in odveč sredi vasi. Vsi se bi jih najraje znebili oziroma vsaj preselili nekam izven vasi.

Če kmetje povzročajo nekaterim »prišlekom« hrup, smrad in drug nemir, pa ti lahko vede ali nevede povzročijo veliko večjo škodo pri sami prireji živali. Največkrat slišimo, da sprehajalci ne počistijo iztrebkov svojih živali in takšna krma je ob spravilu onesnažena tako z zajedavci kot tudi s smradom in okusom, ki zmanjšuje ješčnost domačih živali. Gospodarsko škodo zaznamo šele po daljšem času, saj prireja mleka in mesa ni na običajni ravni. Škod je še veliko. Izživljanje na travniku in v gozdu z različnimi vozili, kot so štirikolesniki, motorji in avti, povzročijo na travni ruši še večjo škodo kot jo povzročijo divji prašiči. Če početje prašičev še razumemo, saj iščejo hrano v obliki različnih ličink majskih hroščev, pa je početje brezvestnih voznikov neopravičljivo.

Še večjo škodo so imeli na kmetiji v Jakobskem dolu. Izgubili so pet dobrih krav molznic, ki so jim odvržene in zmlete pločevinke ali razrezale prebavila ali povzročile sepso. Krave so poginile v velikih mukah, kmet je imel veliko gospodarsko škodo, storilci pa sploh ne vedo, kakšno hudo nesrečo na kmetiji so povzročili s svojim nevestnim dejanjem. Ne le, da onesnažujejo naravo s svojim početjem, kmet je zaradi njih ostal brez krav. Za to ni opravičila.

V naslovu smo zapisali: »Petelin Maurice in njegova pravica. Bi ga morali spremeniti v Kmet in njegova pravica? Samoumevno se nam zdi, da ima kmet pravico do kmetovanja. To mu pripada tudi po zakonu o kmetijstvu, saj 102. člen narekuje, da ima kmet pravico do opravljanja različnih kmetijskih opravil, v drugi vrstici pa je dodano, da se lahko kmetijska opravila, če to nujno terja vrsta delovnega procesa, vremenske razmere, višja sila ali izredne okoliščine, opravljajo ob vsakem času. Že naslednji člen razlaga, da nihče ne sme neupravičeno ovirati ali omejevati opravljanja kmetijskih opravil. To morajo upoštevati tudi župani občin. Ali je treba še kaj dodati? Mogoče le to, da naj konec zgodbe ne bo tak kot je bil v Cankarjevem delu Hlapca Jerneja.

Želite prejeti KATALOG TRAKTORJEV 2021 ali knjigo BUČE IN BUČNE JEDI, ki sta pravkar prispela iz tiskarne, povsem BREZPLAČNO? NAROČITE tednik Kmečki glas in IZBERITE darilo. 

Malo za šalo in malo zares poglejte, kakšen je izid tekmovanja MESTO:VAS v spodnjem video filmčku. 🙂